"Do takih primerov prihaja, sploh v naših turističnih krajih v poletnih mesecih, ko se k nam preseli veliko ljudi, takšnih in drugačnih. Tudi teh sumov kaznivih dejanj je že bilo, gre torej za zlorabo naključnih mladoletnih oseb, ki jih fotografirajo in potem fotografije objavljajo ter jih v teh njihovih skupnostih tudi zamenjujejo za druge, prodajajo in tako naprej," nam je pojasnil Aljoša Špeh, vodja oddelka za preiskovanje računalniške kriminalitete na Policijski upravi (PU) Koper.

Tovrstnih primerov istrski policisti v zadnjih letih obravnavajo zaskrbljujoče veliko. Kaj storiti, če opazimo podoben primer v naši bližini?

"Pomembno je, da si osebe, ki vidijo nekoga, ki slika otroke, zapomnijo čim več podrobnosti – kaj je slikal, koga je slikal –, ker to kvalitetno pričanje je zelo pomembno, da lahko mi začnemo predkazenski postopek in speljemo vse potrebno, da takemu tudi dokažemo to kaznivo dejanje," odgovarja Špeh. 

Na podlagi dokazov potem take naprave zasežejo in pregledajo. Ključno pri tem je poskrbeti za lastno varnost in o nevarnostih, ki jih prinaša tehnologija, izobraziti sebe, svoje otroke in tudi starejše.

"Zavedanje oziroma poznavanje posameznih pasti in nenazadnje tudi tehnologije je ključno. Veste, danes dobimo mobilno napravo oziroma jo kupimo, starš jo da otroku in potem se postavi vprašanje, ali otrok ve, kakšno napravo uporablja in katere so zmožnosti te naprave. Drugo vprašanje pa je, ali ve, s katerimi podatki lahko operira," pojasnjuje dr. Blaž Markelj, predstojnik katedre za kibernetsko varnost na Fakulteti za varnostne vede. 

Je pa pasti v kibernetskem svetu vedno več in gre za zelo raznolike primere. Lahko nas snemajo, lahko nam vdrejo v spletno banko ali nas kako drugače ogoljufajo. Boštjan Špehonja, etični heker, pojasnjuje, da so phishingi "še vedno najpogostejša oblika spletne prevare". Pogosto gre za scenarij, kjer napadalci od uporabnikov želijo, da posredujejo osebne podatke, številko kartice, ali pa v lažne spletne strani vpišejo gesla in na ta način odtujijo te podatke.