Za premagovanje težkih časov so po Pahorjevem mnenju pomembni pogum, volja in vizija. Kot pravi, ti sicer še niso dovolj, vendar tudi strah, brezčutnost in zbeganost niso v nobeno pomoč. Tako predsednik poziva, naj se ne sprašujemo več, zakaj česa ni mogoče storiti, temveč se vprašajmo, kaj in kako je nekaj mogoče narediti, in to storimo.

Tudi Maister bi lahko obupal nad tedanjimi povojnimi razmerami, a se je boril in zmagal, pravi Pahor. Po njegovih besedah danes vojaška sila sicer ni potrebna, smo se pa po zadnjih petih letih krize "dolžni dokopati do spoznanja, da nihče ne more niti živeti niti uspeti na račun drugega, tudi v političnem smislu ne". Naša suverena odločitev je, ali si bomo pomagali ali nagajali, pravi Prahor, ki je prepričan, da je sodelovanje vseh za vse neizogibna nujnost.

Kot dobro lastnost krize je Pahor izpostavil, da se zaradi nje končujejo divje privatizacije.

Kot dobro lastnost krize je Pahor izpostavil, da se zaradi nje končujejo divje privatizacije, okoriščanja z gospodarsko in politično močjo ter umiranje sleherne odgovornosti za ravnanje z javnim dobrim. Po Pahorjevih ocenah so se "končno zganile" tudi ustanove pravne države, prav tako smo začeli s potrebnimi strukturnimi spremembami na gospodarskem in socialnem področju. Da pa bi dokončno premagali krizo, potrebujemo nov sveženj celovitih ukrepov za oživitev gospodarske rasti, je prepričan.

Obenem opozarja, da bi konec krize utegnil imeti slabo lastnost, če bi se zaradi izboljšanih gospodarskih izkazov zaradi zunanjih okoliščin prehitro znova polenili v nekaterih nujnih strukturnih spremembah. Izboljšanje bi bilo namreč zelo kratkotrajno, vnovična kriza pa nas bi prizadela še veliko huje, je pojasnil. Zato je po njegovih besedah treba sprejeti tudi dolgoročne ukrepe za povečanje naše konkurenčnosti, za dostopnost in kakovost javnih sistemov, zlasti zdravstva in šolstva, ter za uravnoteženost javnih financ. Kot pravi, potrebujemo pogum in vizijo, da nismo zadovoljni z majhnimi dosežki.