Kot so zapisali, je mestni svet (MS) "vlogo naslovil kot zahtevo za odločitev o zahtevi za razpis referenduma, iz česar sicer izhaja njegov namen, da vlaga zahtevo na podlagi drugega odstavka 47.a člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS)". Vendar iz vsebine vloge, priložene pobude volivcem za vložitev zaheve za razpis referenduma in objavljene Odredbe o določitvi obrazca podpore volivca in roka zbiranje podpisov izhaja, da je referendumski postopek v fazi zbiranja ustreznega števila podpisov volivcev.

"Ker se rok za zbiranje podpisov volivcev izteče 7. februarja 2021, se ta faza še ni končala in pobudnik referenduma še ne razpolaga z zahtevo za njegov razpis," je zapisano v sklepu. Izhajajoč iz tega je Ustavno sodišče štelo, da mestni svet vlaga "zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma," ki jo je podal Boris Popovič.

Pristojnost za odločanje o pobudi za vložitev zahteve za razpis referenduma je zakonodajalec podelil županu občine. Če torej župan meni, da pobuda ni oblikovana skladno s prvim odstavkom 47. člena ZLS ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, "mora o tem v osmih dneh od prejema pobude obvestiti pobudnika in ga pozvati, naj ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh". V kolikor pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Nato župan o tem obvesti pobudnika in občinski svet, pobudnik pa lahko "v osmih dneh po prejemu tega obvestila zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče".

Ker zakonodajalec pristojnosti za oceno ustavnosti in zakonitosti pobude za vložitev zahteve za razpis naknadnega referenduma ni podelil Ustavnemu sodišču, to ni pristojno za presojo in je zahtevo zavrglo.