Glede zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize naj bi po neuradnih informacijah, ki jih je minuli petek objavil časnik Delo, ustavno sodišče odločilo, da je 12. člen tega zakon v neskladju z ustavo.

Člen določa, da se zakon uporabi za dohodke po tem zakonu, prejete od 1. januarja 2009 naprej. Zakon je začel veljati oktobra 2009, veljal pa je do konca leta 2010, torej za dohodke v letih 2009 in 2010.

Zakon je bil sprejet po tem, ko je nekdanji predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Kramar s položaja odšel z milijonom evrov nagrade. Zakon je veljal do konca leta 2010 in je določal 49-odstotno obdavčitev dohodkov nad določeno višino: pri plačah denimo v višini nad 12.500 evrov mesečno, pri nagradah pa nad 25.000 evrov letno. Skupaj z dohodnino je obdavčitev tako znašala okoli 90 odstotkov.

Varuh človekovih pravic in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pa sta pred ustavnim sodiščem izpodbijala določbe zakona za uravnoteženje javnih financ, ki za javne uslužbence ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev starostne pokojnine določajo prenehanje pogodbe o zaposlitvi.

Izpodbijani del zakona je po besedah notranjega ministra Gregorja Viranta veliko prispeval k potrebnemu zmanjševanju števila zaposlenih v javnem sektorju. Ocenjuje ga kot odličen mehanizem in zato upa, da ga bodo lahko obdržali ter da bo sodišče odločilo "ugodno za državo in davkoplačevalce". V nasprotnem primeru bodo sodbo preučili in skušali ugotoviti, ali bi bilo takšno rešitev mogoče ohraniti na kakšen drug način, je še napovedal Virant.