Svetovni dan astme obeležujemo vsako leto na prvi torek v maju na pobudo Globalne iniciative za astmo (GINA) in Svetovne zdravstvene organizacije z namenom ozaveščanja javnosti o astmi, njenih simptomih, zdravljenju in pomenu preventive.

Letošnji svetovni dan astme poteka pod sloganom 'Z znanjem nad astmo' (ang. Asthma Education Empowers). Organizacija GINA poudarja, da je treba osebam z astmo omogočiti ustrezno izobraževanje za prepoznavanje in obvladovanje bolezni. Pri tem imajo ključno vlogo zdravstveni delavci, saj lahko z doslednim ozaveščanjem o obolevnosti, dejavnikih tveganja in dokazano učinkovitem zdravljenju astme pomembno pripomorejo k izboljšanju kakovosti življenja bolnikov z astmo.

Astma je ena pogostejših pljučnih bolezni, ki jo spremlja vnetje dihalnih poti. Zaznamujejo jo ponavljajoči se napadi težkega dihanja, piskanje, kašelj in stiskanje v prsih. Simptomi se pojavljajo intermitentno, torej ni nujno, da so ves čas enaki in se lahko poslabšajo ob izpostavitvi alergenom. Za uspešen nadzor nad boleznijo je ključnega pomena pravočasno diagnosticiranje in ustrezno zdravljenje bolezni.

Astme sicer ni mogoče ozdraviti, lahko pa omilimo njene simptome in znake. Pri zdravljenju astme poznamo dve skupini zdravil: preprečevalce, ki delujejo preventivno, preprečujejo poslabšanje astme in zmanjšujejo verjetnost za vnetje in olajševalce, ki lajšajo dušenje in težko dihanje. Možnosti zdravljenja je več, na trgu so na voljo številna različna inhalacijska zdravila kot tudi tablete, izbira farmakološkega zdravljenja pa je odvisna od tipa astme, bolnika ter njegovega sodelovanja in razumevanja.

Napade astme lahko omilimo oziroma preprečimo, če upoštevamo naslednje ukrepe:

- izogibamo se kajenju,
- ne zadržujemo se v zaprtih prostorih s slabim prezračevanjem,
- izogibamo se intenzivnejšim aktivnostim v mrazu,
- izogibamo se alergenom,
- dosledno jemljemo predpisana zdravila,
- smo redno telesno dejavni.

Ker je astma kronična bolezen dihal je poleg farmakološkega zdravljenja in izogibanja dejavnikom tveganja še posebej priporočljiva redna, zmerno intenzivna telesna dejavnost. Redna telesna aktivnost je namreč bistvenega pomena za ohranjanje, krepitev in vzdrževanje dobrega telesnega in duševnega zdravja. Telesno dejavni posamezniki imajo boljšo pljučno kapaciteto, aerobno zmogljivost in večjo vzdržljivost dihalnih mišic. Osebe, ki so bolj telesno dejavne imajo tudi višjo toleranco na bronhokonstrikcijo.

Včasih je veljalo, da je za bolnike z astmo normalno, da imajo dnevne simptome in znake bolezni. Dandanes je cilj zdravstvenega tima, da zagotovi vsakemu posamezniku z astmo nadzor nad boleznijo do te mere, da je kakovost bolnikovega življenja čim manj motena. Pri manj kot 10 odstotkov astmatikov kljub zdravljenju ostajajo prisotni simptomi, ki občutno nižajo kakovost življenja in onemogočajo normalno izvajanje vsakodnevnih aktivnosti. To pomeni, da večina oseb z astmo z zdravili, ki so dandanes na voljo, in dosledno telesno dejavnostjo, lahko živi nemoteno in se tudi redno udejstvuje želenih športnih aktivnosti. Pri čemer se mora vsak bolnik z astmo zavedati, da je za zdravljenje astme vsak odgovoren sam ravno toliko kot njegov zdravnik in da lahko astmo uspešno zdravimo le takrat, ko bolnik in zdravstveno osebje sodelujeta.

dr. Nastja Podrekar Loredan, UP Fakulteta za vede o zdravju