S to temo se že vrsto let ukvarja mag. Martina Peštaj, urednica Otroškega in mladinskega programa na RTV Slovenija, ki redno gostuje na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Tudi v tem študijskem letu je študentom visokošolskega strokovnega študijskega programa Predšolska vzgoja predstavila kakovostne otroške risanke in psihologijo otroškega dojemanja le-teh.

"V trenutnem času so otroci veliko več časa pred ekrani, zato so se standardi s tega področja postavili na glavo oz. se postavljajo novi. Še pred korono so strokovnjaki trdili, da se otroke pusti pred zaslone, ampak da vsebine na televiziji gledajo skupaj s starši, se z njimi pogovarja, razlaga, saj teh vedenj ne prinesejo na svet, ampak se jih priučijo. Sedaj je širina otroških obzorij lahko še večja, saj sta televizija in splet še bolj dostopna in z ustrezno uporabo lahko pozitivno spodbujata otroški razvoj," pravi mag. Peštaj.

mag. Martina Peštaj

Pred časom je veljalo, da otroci na zaslonih iščejo le kontraste, čeprav so pri enem letu zelo aktivni in že zaznajo televizijo. S pojavom pametnih telefonov in tablic se je ta vpliv še povečal. Pri tem mag. Peštaj opozarja, da je televizija zelo uporabna, tudi za nagrajevanje in kaznovanje, vendar ne smemo kaznovati z odvzemom zaslonov, ker bodo s tem le-ti pridobili še dodatno moč.

Združenje pediatrov Slovenije je izdalo priporočila glede gledanja zaslonov, v katerih odsvetujejo, da jih otroci gledajo do drugega leta starosti, saj za njihovo učenje in razvoj zaslon v tem obdobju ne igra bistvenega pomena. Kasneje pa lahko z gledanjem veliko odnesejo. Ne gre le za to, da dobijo veščine, ampak tudi socialne afirmacije - kako se pogovarjamo, soočimo mnenja, se postavimo zase … oz. vse kar oblikuje človekovo osebnost.

Starši pogosto menijo, da otroci postanejo nasilni, če gledajo nasilne risanke. Temu ni tako, pravi mag. Peštaj, saj nič ni črno-belo. Na otrokovo dojemanje vplivajo čustveni, socialni, razvojni dejavniki. Pri tem dodaja: "Otrok gleda linearno in po delih. Ko ne razume, ko mu je grozno, neha gledati. In te vsebine ne predela ter zato ima kasneje nočne more. Otroci niso sposobni dojeti konstrukcije zgodbe (uvod, zaplet in konec), niso sposobni ločiti med fikcijo in realnostjo. Šele v šoli dojemajo, da ne gre vse za res. Iz osebne perspektive se vživijo v perspektive drugih junakov in tako ločijo, kdo je prav ravnal, kdo je antijunak. Zato je pomembno, da te vsebine gledamo z njimi, da skupaj debatiramo in premišljujemo."

Televizija je, tako kot knjige, vstop v svet domišljije, ampak na sodoben način

Pogosto vprašanje, ki je postavljeno s strani študentov, se nanaša na risanko Telebajski, ki je doživela negativen odziv javnosti, saj naj bi poneumljala otroke. Mag. Peštaj odgovarja: "To je iztočnica za presojo otroških vsebin skozi oči otrok. Telebajski so bili prelomna oddaja v svetovnem merilu. Do takrat je veljalo, da so vsi predšolski otroci v eni skupini, starejši. Telebajski pa so bili za mlajše, manjšo ciljno publiko. Za oddajo je stala močna ekipa, ki je ustvarila zelo kvalitetne vsebine za otroke od enega do tretjega leta. Zato odrasli težko razumemo. Po tej prelomnici so začeli zelo resno definirati ciljne skupine, tako so oddaje bolj kakovostne. Tudi na nacionalni televizij sedaj delajo za ozke ciljne skupine in za čisto vse. V Sloveniji Telebajski predstavljajo prelomnico tudi zaradi sinhronizacije, saj je zgodnje obdobje zelo pomembno za razvoj jezika, zato je prav, da so besede izgovorjene v lepem, slovenskem jeziku. Smo bili prva država, ki je risanko prevedla, čeprav ustvarjalci na začetku niso dovolili."

Druge zanimive risanke za najmlajše so Pujsa Pepa, Biba se giba, ki je primerna za aktivne otroke, z risanko Lili in Čarni zaliv se otrokom pokaže raznolike vsebine in tako uri občutek za estetiko. Reaktivčki rešujejo znamenitosti po svetu - so prvi super junaki za najmlajše. Pika Nogavička pa je primer risanke, ko morajo otroci imeti več zavedanja, saj je vsebina posebna (punčka ima konja, opico, brez mame …) in daljša ter zahteva koncentracijo. Bacek Jon je edina novejša risanka, ki je bila narejena za širšo javnost: "Odrasli se smejejo na drugih točkah kot otroci. Res je mojstrsko narejena," pravi mag. Peštaj in izpostavi še risanko Mulčki, ki ni za najmlajše, saj ti ne razumejo ironije.

"Zelo je pomembno, da otrokom damo različne vsebine. Če gledajo samo tisto, kar sami želijo, so to komercialne risanke. Tukaj je malo prostora za drugačne, kakovostne vsebine, ki so pomembne, da jih dobijo," zaključi mag. Peštaj.