Virant je med podatki, ki naj bi bili po novem javni, na današnji novinarski konferenci v Ljubljani omenil višino posojila in imena komitenta, osebe, ki je posojilo odobrila, in osebe, ki je podpisala posojilno pogodbo.

Besedilo predloga novele je po Virantovih besedah v koalicijskem usklajevanju, koalicija pa naj bi se o njem izrekla takoj po novem letu. Virant poudarja, da ga podpirata tako Komisija za preprečevanje korupcije kot informacijska pooblaščenka.

Notranji minister je prepričan, da pri zakonski spremembi ni ustavnopravnih zadržkov, saj gre za posojila, zaradi katerih bodo morali davkoplačevalci pokrivati t.i. bančno luknjo. Zakon bi bil po njegovih ocenah lahko sprejet že januarja.

Ob tem Virant poudarja, da bančna tajnost za navadne državljane ostaja nedotaknjena. Razkrili naj bi se namreč le podatki o posojilih, zaradi katerih je nastal skoraj 4,8 milijarde evrov visok kapitalski primanjkljaj v bankah. Gre torej za tista slaba posojila, ki se bodo z bank prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank.

Poslanci SDS so sredi meseca z namenom razkritja odgovornosti tistih, ki so sodelovali v podeljevanju kreditov brez ustreznih jamstev, v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o bančništvu. Ta v primerih, ko tečejo ukrepi za sanacijo, predvideva razkritje bančnih podatkov, ko bodo to zahtevali preiskovalni organi in DZ.

Virant je nedavno v oddaji Tarča na TV Slovenija ocenil, da gre predlog SDS "v čisto drugačno smer", saj bi se v bankah lahko gledalo vse, tudi ostala posojila, to pa bi lahko gledale tudi parlamentarne preiskovalne komisije. V SDS se s to njegovo oceno ne strinjajo.

Vprašanje bančne tajnosti se pojavlja v preiskavah sumov nepravilnosti v slovenskih bankah. Organi pregona so bili nedavno kritični predvsem do največje banke v državi, NLB, saj naj bi se ta v preiskavah neupravičeno sklicevala na bančno tajnost. V NLB so sicer že večkrat poudarili, da so sami predlagali ustrezne spremembe zakonodaje na tem področju.