Inflacija na Madžarskem je februarja 2025 dosegla 5,7 odstotka, kar je bistveno več kot v drugih članicah Evropske unije, kjer je povprečje znašalo 2,7 odstotka. Da bi omilil to breme, je Orban omejil marže na 30 osnovnih prehranskih izdelkov, kot so mleko, meso, jajca in drugi osnovni živilski proizvodi. Supermarketi lahko zdaj prodajajo te izdelke le 10 odstotkov nad veleprodajnimi cenami. Ukrep pa ne vključuje manjših trgovin, kar pomeni, da ljudje na podeželju, ki nimajo dostopa do večjih supermarketov, še vedno občutijo težave zaradi visokih cen.

Prebivalci podeželja ostajajo izključeni

Čeprav je ukrep dobrodošel v mestih, kjer so supermarketi bolj dostopni, so mnogi prebivalci podeželskih območij, ki nimajo enostavnega dostopa do teh trgovin, ostali brez koristi tega ukrepa. Erzsebet Risztics, 68-letna upokojenka iz revne madžarske vasi Tiszaroff, je povedala, da si ne more več privoščiti hrane z nizko vsebnostjo sladkorja, ker so cene zrasle. Zaradi redkih avtobusnih povezav pa ne more nakupovati v mestih, kjer bi našla ugodnejše cene.

Druga upokojenka, 80-letna Erzsebet Forgo, je dejala, da jo "boli, da so vsa podeželska območja izključena iz ukrepa", piše 24sata.

Orbanov napad na tuje trgovce

Po uvedbi ukrepa je Orban močno kritiziral multinacionalne trgovce, kot so SPAR, Tesco in Lidl, zaradi njihovih visokih marž. Povedal je, da so marže na nekatere izdelke, kot so piščančja krilca (42 odstotkov) in jogurti (70 odstotkov), nezaslišane in da je bil ukrep nujen, da bi omejil trgovce, ki "jim gre le za dobiček". Orban je že večkrat napadel tuje trgovske verige, ki so se začele širiti na Madžarskem po padcu komunističnega režima in izpodrinile manjše domače trgovce.

Ukrepi proti multinacionalkam

V zadnjih letih je madžarska vlada uvedla različne ukrepe, s katerimi so obdavčili superprofit multinacionalk, da bi zaščitili domače trgovce. Orban je prepričan, da so ti trgovci preveč vplivali na madžarsko gospodarstvo in da je zaščita domačih podjetij bistvena. Vendar pa so ti ukrepi naleteli na nasprotovanje nekaterih večjih podjetij. Lani je avstrijski SPAR obtožil madžarsko vlado, da diskriminira tuje podjetja, vrhovno sodišče EU pa je v tem primeru odločilo v korist SPAR-a.

Možen nasproten učinek

Madžarsko združenje trgovcev, ki predstavlja številne velike trgovce v državi, se ne strinja z obtožbami vlade. Pojasnjujejo, da so njihove marže vse bolj omejene, da multinacionalke plačujejo višje davke kot manjši trgovci, zaradi česar je njihov poslovni model že na robu preživetja. Nekatere trgovine, kot je SPAR, bodo zaradi omejitev cen naletele na dodatno finančno breme, ki bo znašalo približno 3,7 milijona evrov mesečno.

Ekonomisti opozarjajo, da bi trgovci lahko zvišali cene drugih izdelkov, da bi nadomestili izgubljeni dobiček, kar bi lahko povzročilo nasproten učinek, ki bi še povečal inflacijo. David Nemeth, analitik v banki K&H, pravi, da bi lahko ukrep v začetku zmanjšal inflacijo zaradi širokega spektra vključenih izdelkov, vendar pa bi dolgoročno povečal cene, ko se bodo omejitve postopoma ukinile.

Upanje

Ljudje, kot je Rozalia Patak, brezposelna mati petih otrok, še vedno upajo, da bo omejevanje cen pripomoglo k lažjemu življenju. Včasih se odpravi v bližnje mesto, da bi našla najcenejšo hrano, saj si doma ne morejo privoščiti drage hrane. "Vse je tako drago. Ne moremo si privoščiti niti salame niti ribe," je povedala 51-letna ženska, ki zdaj zbira plastične steklenice, da bi zaslužila nekaj denarja.