Projektni koncept je bil razvit v okviru stebra Kvaliteta okolja Strategije EUSAIR. Nam lahko poveste kaj več o samem stebru?

Steber Kakovost okolja je eden izmed štirih stebrov, na katerih sloni Strategija Evropske unije za Jadransko-jonsko makro regijo. Glavni vsebini stebra sta zagotavljanje kakovostnega morskega okolja in skrb za meddržavne kopenske habitate ter biodiverziteto. Upajmo, da bo EU podprila našo prijavo projekta v Bruslju in tudi zagotavljala denar za implementacijo vseh aktivnosti, tudi izven projekta.

Z aktivnostmi se uresničuje tako imenovani ekosistemski pristop, ki ga predvideva Barcelonska konvencija. V tem okviru pa to konkretno pomeni, da je potrebno bolje začrtati planiranje in upravljanje s prostorom oziroma okoljem. Steber vodita dr. Mitja Bricelj iz Ministrstva za okolje in prostor RS ter prof. Senad Oprašić iz federalnega ministrstva pristojnega za okolje BiH.

Kaj obsega ali predvideva meddržavni načrt za odziv v sili v primeru nesreče na morju?

Predvideva skupni protokol ukrepanja vseh držav ob obeh morjih, skupno opremo, ki je kompatibilna v primeru skupnega ukrepanja. Vzdrževanje in nadgradnja ter primerna lokacija posamezne opreme, glede na verjetnost nesreče ter skupne vaje.

V primeru kakšnih nesreč konkretno naj bi bil uporabljen?

Pri pripravi tega projekta sta aktivno sodelovali tudi Civilna zaščita na državnem in regionalnem nivoju ter Uprava za pomorstvo oziroma Rok Kamenšek in Arturo Steffe. V analizi sta poudarila, da bi se meddržavni načrt za odziv v sili v primeru nesreče na morju uporabil v primeru velike nesreče, ko se rednim intervencijskim enotam in službam pridružijo sile za zaščito, reševanje in pomoč, ki jih aktivirajo pristojni poveljniki CZ. Po potrebi se zaprosi za pomoč sosednje države.

Tovrstna nesreča je lahko ekološka nesreča, npr. nesreča plovila, pri čemer pride do izlitja več kot pet ton nafte, njenih derivatov ali drugih nevarnih snovi; lahko gre za velik požar na ladji; brodolom ladje ali večje onesnaženje obale.

Leta 2018 je, na primer, prišlo do izlitja okoli osem ton pogonskega goriva v istrskem zalivu in luki Raša. Leta 2008 je ob vzhodni obali Istre prišlo od požara na tovorni ladji Und Adriyatik. Leta 2017 je na Debelem Rtiču nasedel tanker Capodistria, na katerem je bilo 200 ton goriva.

Kaj je po načrtu v primeru denimo večjega razlitja nafte na morju potrebno storiti?

Najprej se poskuša zajeziti širjenje madeža z vodnimi pregradami, v Sloveniji jih imamo okoli 5 km. Nato se začne s čiščenjem naftnega madeža s plovilom Uprave RS za pomorstvo, ki je opremljeno za čiščenje razlitja do 15 ton. Če gre za več kot 15 ton razlite nafte, se aktivira mehanizem civilne zaščite za mednarodno pomoč CECIS MP. Dodatne vodne pregrade so skladiščene v Ravenni.

Najame se ladja opremljena z strojno opremo in skladiščnimi prostori za zajem naftnega madeža, ki jih zagotavlja Evropska agencija za pomorsko varnost-EMSA. Nam najbližja ladja je na Reki, druga na Malti. Tukaj je še pomoč v obliki vodnih pregrad, oljnih posnemalcev-skimmerjev, plavajočih rezervoarjev, ladij - tankerjev, strokovnjakov, ki jih ponudijo sosednje države ali druge države EU.

Katere države so vključene v projekt?

V projekt so vključene vse države EUSAIR, ki imajo morje: Italija, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Albanija in Grčija. Pri skupnem nastopu za pridobitev sredstev z razpisa Generalnega direktorata Evropske unije za civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči, so sodelovali partnerji iz Slovenije, Italije, Črne Gore in Hrvaške. Slednja je bila tudi vodilna v konzorciju.

V projektu smo za Izolo oziroma Slovenijo predvideli vzpostavitev Centra za usposabljanje potapljačev in pomorščakov, nakup opreme in izboljšanje koordinacije odziva v primeru nesreč na morju. Projekti, ki nastajajo v okviru EUSAIR so projekti odprtega tipa, vsaka država ali skupina držav prosto razpolaga z razvitim znanjem in ni nujno, da ob prijavah za sredstva vedno sodelujejo vse države.

V sklopu projekta so predvidene tudi praktične vaje.

Da, v projektu so bile predvidene tri vaje, dve po sektorju Severnega in Južnega Jadrana, na koncu pa še skupna vaja. Tradicionalno se te vaje odvijajo na Hrvaškem, ki tudi največ vlaga v preventivo.

Vsako leto na nacionalni ravni  izvajamo urjenje pripadnikov civilne zaščite in URSP na skupnih vajah (NAMIRG, ONESNAŽENJE...). Projekt še ni zaživel, vendar smo se udeležili skupne EU vaje Adriatic 2018, ki je potekala v Splitu in na kateri smo ugotovili pomanjkljivosti pri postopkih ter kompatibilnosti opreme med sodelujočimi državami.