Projekt Ne več, ampak bolje, ki se je začel z avgustom lani in se končuje s septembrom, je obsegal štiri glavne sklope aktivnosti. Prvi sklop je obsegal obveščanje in informiranje javnosti o projektu in njegovih ciljih. Preostali trije pa so se osredotočali na realizacijo teh idej v praksi, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarila vodja projekta Marinka Vovk.

Tako so v okviru Festivala varčnosti za odgovorno potrošništvo s stojnicami v trgovskih centrih ljudi osveščali, kako lahko živijo bolje z manj in kako je mogoče zagotoviti nadaljnjo uporabo izdelkov, ki bi jih sicer zavrgli. Pripravili so akcijo V naravi vse kroži, v kateri so ljudem predstavili, kako lahko v domačem okolju spremenijo življenjski slog. Pri tem so se zgledovali po naravi, v kateri odpadki ne nastajajo.

Pripravili so tudi promocijsko akcijo preprečevanja nastajanja odpadnih nagrobnih sveč. Spodbujali so namreč miselnost, da ne rabimo imeti slabe vesti, ker morda ne nesemo nagrobne sveče na pokopališče. Spodbujali so alternativne možnosti, kot so denimo pisanje misli na kamen, ki ga lahko položimo na grob, in skušali ljudem približati idejo, da ni treba vedno slepo slediti tradiciji in obnašanju okolice.

V okviru projekta pa so pripravljali tudi dogodek Repair cafe oz. popravljalnice. Dogodek se je odvijal enkrat mesečno na treh lokacijah, kjer so lahko uporabniki pod nadzorom in ob nasvetih mojstrov, kot so šivilje, strokovnjaki za elektroniko in podobno, popravili ali nadgradili svoje izdelke. Ponudili so jim tako znanje kot tudi materiale in orodje, ki jih posamezniki nimajo doma.

Marinka Vovk

Tehnično znanje se izgublja

"V družinah je danes včasih že težava, ko je treba zamenjati žarnico. Osnovnega tehničnega znanja ni več, to je izginilo iz osnovnih šol," je poudarila Vovkova in dodala, da je praktično nemogoče najti tudi mojstre, ki bi bili pripravljeni opraviti razna manjša dela. S popravilom z lastnimi rokami ljudje tudi dobijo občutek notranjega zadovoljstva, popravljalnica pa je tudi družabni dogodek, na katerem lahko udeleženci spijejo kavo in govorijo s podobno mislečimi. Obenem prek izobraževanja mladih in manj mladih lahko nastajajo novi zeleni poklici prihodnosti. "Ljudje s spremembo življenjskega stila, z možnostmi praktične vključitve v drugačen način življenja, kot smo jim ponudili skozi projekt, spreminjajo svoje potrebe, obenem pa tudi zahteve do trgovcev in do države," je pojasnila Vovkova.

Projekt Ne več, ampak bolje, je sicer vreden 31.567,85 evra, sofinanciralo ga je ministrstvo za okolje in prostor. V različne dejavnosti je bilo neposredno vključenih več kot 30.000 ljudi - v vrtcih, šolah, trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, centrih ponovne uporabe in širše, še ocenjujejo na Okoljsko raziskovalnem zavodu.