Teorija več inteligenc gleda na človeško pamet kot na različne kategorije, kjer ima vsak posameznik različno raven sposobnosti v vsaki od njih. "Inteligence posameznika so relativno samostojne, kar pomeni, da imamo lahko različne prednosti in slabosti pri različnih vrstah inteligenc," pravi Robert Yeilding, licencirani klinični psiholog iz Kalifornije. Takšen pogled na inteligenco vam lahko pomaga prepoznati svoje osebne moči in slabosti. "Razmišljanje o več vrstah inteligenc je lahko zelo koristno, ko gre za razumevanje vaših kognitivnih sposobnostih, še posebej, ko razmišljate o potencialni karieri," pravi Yeilding. Poleg tega lahko, če želite okrepiti svojo pamet na določenem področju, izboljšate tiste vrste inteligence, pri katerih nimate naravne nadarjenosti.

Zgodovina

Teorija splošne inteligence se je pojavila v začetku 20. stoletja, ko je francoski psiholog Alfred Binet razvil test inteligence, da bi določil, kateri šolski otroci potrebujejo posebno izobraževanje. IQ je bil od takrat naprej sprejet kot skoraj nespremenljivo dejstvo. Vendar je v 1980-ih Howard Gardner, psiholog z univerze Harvard, začel razmišljati drugače. "Začel je razmišljati o tem, zakaj imajo ljudje tako različne profile sposobnosti reševanja problemov in zakaj so na nekaterih področjih bolj nadarjeni kot na drugih," pravi Scott Seider, razvojni psiholog in izredni profesor na bostonskem kolidžu, ki je sodeloval z Gardnerjem. Gardner je opazil, da so nekateri ljudje lahko izjemno dobri pri glasbi, vendar precej manj spretni pri matematiki, ali pa lahko odlično plešejo balet, vendar niso posebej dobri pri šahu. "To ga je spodbudilo k razmišljanju, ali obstaja bolj uporaben način za razumevanje inteligence kot samo ena splošna inteligenca," pravi Seider.

Gardnerjeva teorija predlaga, da je inteligenca bolj raznolika, kot si običajno mislimo v zahodnih družbah. Namesto da bi se osredotočil le na en način biti pameten, je Gardner razvil merila za ločevanje različnih vrst inteligenc, ki so prepoznavne in samostojne, piše Reader's Digest.

Vrste inteligence

Gardner je v svoji knjigi 'Frames of Mind' leta 1983 predstavil prvih sedem vrst inteligence, leta 1999 pa je dodal še naravoslovno inteligenco. Te vrste inteligence so: jezikovna, logično-matematična, prostorska, glasbena, telesno-gibalna, medosebna, znotrajosebna in naravoslovna inteligenca.

- Jezikovna inteligenca: Če ste dobri z besedami, v pisanju ali govorjenju, imate visoko jezikovno inteligenco.

- Logično-matematična inteligenca: Če ste dobri s številkami, matematičnimi problemi ali znanstvenimi raziskavami, ste močni v logično-matematični inteligenci.

- Prostorska inteligenca: Če lahko vizualizirate stvari v treh dimenzijah ali ste dobri pri orientaciji na zemljevidu, imate visoko prostorsko inteligenco.

- Glasbena inteligenca: Če imate dober posluh za ritem, melodijo ali če znate igrati inštrument, je to vaša močna točka.

- Telesno-gibalna inteligenca: Če dobro uporabljate svoje telo, na primer pri športu ali plesu, imate visoko telesno-gibalno inteligenco.

- Medosebna inteligenca: Če dobro razumete in komunicirate z drugimi ljudmi, imate visoko medosebno inteligenco.

- Znotrajosebna inteligenca: Če dobro razumete sebe in svoje občutke, ste močni v znotrajosebni inteligenci.

- Naravoslovna inteligenca: Če imate radi naravo, dobro razumete rastline in živali ali vremenske pojave, imate visoko naravoslovno inteligenco.

Vsakdo ima edinstven profil teh osmih inteligenc. Pomembno je prepoznati, v katerih ste najmočnejši, in delati na izboljšanju tistih, kjer želite napredovati. Tako lahko razvijate uravnoteženo in izpopolnjeno osebnost ter se bolje pripravite na življenjske izzive.