Seveda so dorekli načrte za krepitev obrambnega sektorja EU, vendar – in to je morda trenutno najpomembnejše – niso uspeli doseči nobenih novih zavez za takojšnjo okrepitev ukrajinskih zmogljivosti.

Kijev se sooča z ustavitvijo ameriške vojaške pomoči in deljenja obveščevalnih podatkov, saj Trumpova administracija stopnjuje pritisk na Zelenskega, naj čim prej sklene mirovni sporazum z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Pred srečanjem v Bruslju so diplomati iz držav, ki močno podpirajo Ukrajino, izražali upanje, da bo srečanje prineslo nove obljube, ki bodo Kijevu omogočile močnejši položaj. "Ukrajino moramo podpreti zdaj bolj kot kdaj koli prej," je pred izrednim vrhom dejala glavna diplomatka EU Kaja Kallas.

A po desetih urah pogovorov in kljub javni podpori Zelenskemu – ki je novinarjem govoril v spremstvu voditeljice Evropske komisije Ursule von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Antónia Coste – so se končne ugotovitve, o katerih so se dogovorili nacionalni voditelji, osredotočale le na skupna prizadevanja za krepitev razdrobljenega obrambnega sektorja.

Preden Slovenija podpiše kakršenkoli dogovor o 800mrd € vrednem spodbujanju nemškega in francoskega gospodarstva, želim, da nam @vladaRS do milijona natačno predstavi tako vložke in izplen od tega.
V denarju in predvsem v številu padlih slovenskih fantov

— Miloš (@CerarMilos) March 6, 2025

Del, ki se je nanašal na Ukrajino, sploh ni dobil soglasja vseh 27 članic zaradi nasprotovanja madžarskega premierja Viktorja Orbána, ki nikoli ni skrival svoje naklonjenosti Putinu in je že pred srečanjem izrazil nasprotovanje izjavi – in pri tem vztrajal tudi kasneje.

Preostali del EU ni priznaval nikakršne neenotnosti. "To je storil že prej," je novinarjem dejal odhajajoči nemški kancler Olaf Scholz. "To ni omajalo (Evropske) unije."

Brez Madžarske je 26 držav podpisalo izjavo o Ukrajini, ki postavlja jasne meje za prihodnje mirovne pogovore, podpira pristop Kijeva k EU in obljublja prihodnjo vojaško pomoč – vendar brez konkretnih številk.