Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte (JZP Izola) se je v okviru Strategije EUSAIR, kjer mu je Občina Izola kot projektni partner Slovenije zaupala odgovornost, da postane Podporna točka ali EUSAIR Facility point, kot prvega projekta lotil poslovno-industrijske cone na vzhodu Izole. V okviru projekta cone CMI vzhod je pridobil sredstva za komunalno opremo in promocijo cone za prodajo zemljišč, kar mu je tudi več kot odlično uspelo – občini so "priskrbeli" dodatna finančna sredstva, prebivalcem pa nova delovna mesta.
OB MEHANOTEHNIKI PRODALI ZA 2,5 MILIJONA EVROV ZEMLJIŠČ: Odprlo se bo več kot 50 novih delovnih mest
Izola
V JZP Izola so se kot prvega projekta v okviru širšega projekta Podporne točke Izola lotili cone CMI vzhod oz. Izola vzhod. Hkrati gre za prvi projekt, ki ga je zavod izpeljal skupaj s strokovnimi službami Občine Izola, uradom za gospodarske dejavnosti, investicije in komunalni razvoj ter uradom za prostor in nepremičnine. "V zavodu smo videli priložnost, da uredimo zemljišče ob Mehanotehniki, ki je bilo namenjeno prav industriji, zato tudi cona nosi ime Cona mestne industrije vzhod oz. CMI vzhod. Želja je bila, da jo raje namenimo malim in srednjem podjetjem," pojasnjuje Maja Mahne iz JZP Izola.
S tem so v zavodu pridobili možnost za kandidiranje na razpisu za evropska sredstva, "saj se pričakuje, da velika industrija lažje poskrbi zase kot mali in srednje veliki podjetniki", razlaga Mahnetova in dodaja: "Občina nam je takrat prisluhnila, v določeni meri spremenila strategijo za ta prostor, pridobili smo tudi gradbeno dovoljenje in dokončali komunalo opremljanje, kar pomeni postavitev dostopnih in vmesnih cest in pločnikov, ozelenitev, električni, vodni in drugi priključki pa so speljani do posameznih zemljišč znotraj cone."
Ob sami prijavi so morali v JZP Izola izkazati tudi interes podjetij za vstop v bodočo cono. Zato so pripravili promocijo s pomočjo posebnega biltena v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku. Opravili so tudi več sestankov na Tržaškem in v Istri ter na koncu prijavi priložili devet pisem o nameri. Ob pridobitvi gradbenega dovoljenja in že ob sami prijavi je bilo število pisem o nameri po mnenju Mahnetove odločilni dejavnik za pridobitev evropskih sredstev.
Skupna vrednost projekta je malo več kot 1,2 milijona evrov, Evropska unija je prispevala nekaj več kot 886.000 evrov, pri čemer sofinancirane ne vključuje DDV, zato se 80-odstotno sofinanciranje šteje od zneska brez DDV in se med zneski ne more avtomatično preračunati, opozarja Mahnetova. "Ravno pri teh posebnostih in pravilih naš zavod opravi ključno vlogo, saj je to kdaj res lahko zapleteno za razumevanje."
Kakšen je doprinos projekta Izoli?
Priprava projekta se je začela oktobra 2018, končala pa 30. junija 2020. "Projekt je naša prva uspešnica, saj je občini poleg pridobljenih sredstev za komunalno infrastrukturo prinesel tudi dodaten prihodek od prodaje zemljišč v višini 2,5 milijona evrov in še bo zrasel, saj je nekaj zemljišč še v prodaji. Poleg tega pa sama cona prinese nova delovna mesta in nova podjetja," razlaga Mahnetova.
Občina se je odločila, da v tem delu ne bo trgovine z živili ali druge trgovinske dejavnosti, cona bo namenjena proizvodnim oz. storitvenim dejavnostim z višjo dodano vrednostjo za kraj in odprtjem novih delovnih mest. Čisto novih delovnih mest v JZP pričakujejo vsaj 53, "lahko pa jih bo še več, vendar en delež bo zagotovo preseljenih iz drugih lokacij v Izolo in ne bodo prav čisto nova".
V coni CMI vzhod bodo tako denimo zaživele dejavnosti povezane s pakiranjem ribjih izdelkov, na kar so v JZP še posebej ponosni. "Prav to podjetje je v teh dneh zasadilo prve lopate v cono, tako da so se tudi tukaj pričele prve aktivnosti, ki jih je žal epidemija nekoliko zavlekla," je razkrila Mahnetova. V omenjeni coni pa bodo svoje mesto našle še proizvodnja zaščitne in posebne opreme, proizvodnja kozmetičnih izdelkov in druge dejavnosti, ki, znova poudarjajo v JZP, niso trgovina z živili.
Kot so še dodali, je občina vesela vsakega kupca, ki bo v Izolo prinesel razvoj in nova delovna mesta, saj je v teh časih, še posebej v slovenski Istri, ki je znana po 'navitih' cenah, res težko privabiti investitorje. "Je pa ta cona na strateški lokaciji in je, kljub relativno visoki ceni, dodana vrednost lokacije in drugih dejavnikov v coni pretehtala," je še zaključila Mahnetova.