Po podatkih raziskav Inštituta Andreja Marušiča (IAM) gre predvsem za velik razkorak med storjenim in prijavljenim nasiljem.

"Naši podatki kažejo, da manj kot 10 odstotkov žensk, ki doživi spolno nasilje, dejansko to izkušnjo tudi prijavi naprej organom pregona," pojasnjuje Nina Krohne z IAM in ocenjuje, da je "ta porast prej odraz tega, da pravzaprav se družba spreminja, da se žrtve oziroma ženske, ki so doživele spolno nasilje, počutijo bolj opolnomočene, da izkušnjo prijavijo naprej."

Vse prijave pa ne pomenijo tudi kazenske ovadbe. Le tretjina prijavljenih spolnih napadov se je v lanskem in letošnjem letu končala s kazensko ovadbo.

"Pričevanja s terena in pogovori med vrstniki so pripeljali do tega, da se predvsem ženske ne počutijo več varne," pojasnjuje koprski mestni svetnik iz vrst SDS Jure Colja. Pred časom je na 10. seji občinskem svetu predlagal glasovanje o sklepu občinskega sveta Mestne občine Koper, ki vlado poziva, naj nemudoma ukrepa glede varnostne situacije v prestolnici in tako zaščiti lastne državljane, posledično pa tudi občane Kopra. "Tako da jaz sem to pobudo dal z dobrim namenom, da se o tem govori, ozavešča. Je pa potem na organih pregona, da nekaj storijo," je dodal.

Ob tem policija opozarja, da so posledice spolnega nasilja za žrtve zelo hude. Okrevanje je dolgotrajno, življenje žrtve pa je lahko za vedno zaznamovano in spremenjeno.

"V naših raziskavah ugotavljamo, da ženske, ki so doživele spolno nasilje, doživljajo bolj pogoste oz. intenzivnejše simptome depresije, predvsem več stresa, anksioznosti, pogostejše samomorilne misli," pojasnjuje psihologinja in raziskovalka na Inštitutu Andrej Marušič.

Izjemnega pomena pri reševanju duševnih stisk je socialna podpora, ki je pri žrtvah spolnega nasilja nižja. Predvsem za samomorilno vedenje se socialna podpora kaže kot eden najpomembnejših varovalnih dejavnikov.

Kam po pomoč?

Posameznik, ki čuti hudo duševno stisko ali ima samomorilne misli, lahko strokovno pomoč poišče v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahko se obrne na svojega osebnega zdravnika ali pa na eno od spodnjih služb oziroma skupin.

Pomoč v stiski:
112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč),
116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24 h/dan),
116 111 – TOM - telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro),
01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj),
031 233 211 – Ženska svetovalnica - krizni center (24 h/dan),
Živ? Živ! – zivziv.si.