Podatki iz slovenskih bolnišnic, ki jih je pred dnevi objavilo zdravstveno ministrstvo, so pri marsikomu vzbudili zaskrbljenost. Zato nas je zanimalo, kako se odzovejo bolnišnice v primerih 'nepričakovanih smrti pacientov'. Predvsem takrat, ko napako naredi zdravstveno osebje – operativni poseg pri napačnem človeku ali na napačnem delu telesa. Ali izplačajo oškodovanemu pacientu odškodnino ali mora odškodnino izterjati preko sodišča? Kako ukrepajo zoper zdravnike in drugo zdravstveno osebje, ki je odgovorno za napako? In kdo je tisti, ki v takšnih primerih ugotavlja krivdo in izreka ukrepe?

Na ministrstvu za zdravje odgovarjajo, da podrobnejših podatkov ne razkrivajo. "Saj je osnovni poudarek v okviru sistema upravljanja varnostnih odklonov in tveganj za varnost pacientov predvsem varnost pacientov. Poleg tega je poudarek tudi na analizi primerov slabe prakse in širjenju primerov dobre prakse, prepoznavanju tveganj in njihovega učinkovitega obvladovanja," so zapisali v odgovoru.

Ob tem so dodali, da izvajalci načrtujejo ukrepe, spremembo procesov, uvajanje opomnikov, dvojnih preverjanj in sprožijo različne vrste nadzora. "Ob vzpostavitvi novega celovitega sistema upravljanja z varnostnimi odkloni in tveganji za varnost, predvidoma konec naslednjega leta, bo izvajalce pri celovitem ukrepanju podpiralo s sistemskimi ukrepi tudi Ministrstvo za zdravje."

Sicer po navedbah zdravstvenega ministrstva ukrepe za zmanjševanje posledic pri pacientu sprožijo zdravstveni delavci takoj, ko je to mogoče, pacient in njegovi svojci pa so s tem seznanjeni. Na osnovi tega se odločijo, ali bodo pacient oziroma svojci z bolnišnico sklenili dogovor, ali bodo sprožili kazenski postopek.

Kot še dodajajo pri zdravstvenem ministrstvu, se največ tovrstnih primerov 'varnostnih odklonov' v zdravstvu zgodi zaradi napak v sistemu.

Radivoj Nardin

'Neželene dogodke' evidentirajo tudi v izolski bolnišnici in podatke posredujejo zdravstvenemu ministrstvu. "Značilnost sistema je, da se o evidencah, neskladnosti in nevarnih opozorilnih dogodkih ne daje informacij, kateri izvajalci so podali prijavo, niti o tem, kdo so pacienti, na katere se dogodek nanaša," pojasnjuje prvi mož izolske bolnišnice Radivoj Nardin.

Kot še dodaja Nardin, so v ozaveščanje zaposlenih o pomenu prijave vseh dogodkov in stanj, ki bi lahko vplivala na kakovost in varnost zdravstvene obravnave, v zadnjih letih vložili veliko truda. "Pomembno je zavedanje, da vseh tveganj ne bo mogoče nikoli odpraviti, da pa lahko veliko dogodkov preprečimo s profesionalnim in zaupnim pristopom, brez neposrednega izpostavljanja vpletenih," še meni Nardin.