Strokovnjakinja je izpostavila, da je pri dvigu posameznikove ravni razumevanja besedila pomembna predšolska doba, ko otrok pridobiva zdravorazumsko znanje, v šoli pa učenci in dijaki usvajajo strukturirano znanje: "Učence/dijake moramo spoštovati, ne jih podcenjevati, zavedati se moramo, da so zmožni sami ugotavljati, razmišljati, analizirati, vrednotiti … le usmeriti jih moramo na to pot. To pa je pot samostojnega branja različnih vrst besedil in pisanja, kar je pogoj za dobro učenje."

Dr. Starc je mnenja, da mora šola spremeniti svoje učne pristope in zahteve. Vztrajati mora pri poštenih, zahtevnih in samostojnih načinih učenja, pri utrjevanju in uporabi pridobljenega znanja.

Ocenjevanje napovedano ali nenapovedano?

Sonja Starc

"Razmisliti moramo o vlogi ocenjevanja, še posebej napovedanega, pri krepitvi bralne pismenosti. Praksa kaže, da se je namen obraniti učence pred nenapovedanim šolskim ocenjevalnim stresom sprevrgel v svoje nasprotje, kajti pri učencih in njihovih starših napovedano ocenjevanje ustvarja pritiske in prepogosto konfliktne in dodatne stresne situacije. Hkrati pa napovedano ocenjevanje odpira pot kampanjskemu učenju, kar prav gotovo ne zagotavlja trdnega znanja," je povedala in pri tem dodala, da se učenci/dijaki morajo učiti predvsem iz učbenikov, ki dajejo tudi zgled, učijo o neki disciplini in načinih izražanja teh znanj, ob tem pa se učenec/dijak opismenjuje.

Delovni zvezki so nepotrebni, celo škodljivi

"Delovni zvezki so nepotrebni, saj se z vstavljanjem manjkajočih informacij v besedilo, tiskano ali digitalno, z grafičnim povezovanjem pojmov in tako naprej, ne bomo nikoli opismenili," je še zapisala in poudarila, da se na takšen način prej izgubi zmožnosti izražanja, kot pa karkoli drugega pridobi.