Projekt, ki se je zaključil junija, je vodil Zavod za varstvo kulturne dediščine, kot partnerji pa sta sodelovala tudi raziskovalni inštitut InnoRenew CoE in Zavod za gradbeništvo, projekt pa je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.

Namen projekta je spodbujanje zanimanja širše javnosti za zaščito predmetov kulturne dediščine preko vključevanja javnosti v zbiranje podatkov, fotografij, o poškodbah spomenikov. Raziskovalci inštituta InnoRenew CoE so pripravili tablo in jo postavili zraven Tartinijevega spomenika, s katero želijo spodbujati obiskovalce k deljenju fotografij spomenika na namensko razviti spletni strani: "Zbirka teh podatkov nam bo služila za lažje in hitrejše zaznavanje procesov obrabe in korozije bronastih spomenikov, hkrati pa bomo ljudi ozaveščali o tej tematiki, saj bodo s sodelovanjem in nalaganjem fotografij na spletno stran dobili dostop do ogleda serij izobraževalnih videoposnetkov, ki smo jih pripravili v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku," je dejala dr. Ana Slavec, raziskovalka v InnoRenew CoE.

Posebna tabla zraven Tartinijevega spomenika bo spodbujala obiskovalce k deljenju fotografij spomenika na namensko razviti spletni strani.

Poleg Tartinijevega spomenika so v projekt vključili še Prešernov spomenik in Marijin steber v Ljubljani ter spomenik štirim srčnim možem v Bohinju, za postavitev table v Piranu pa so se odločili, ker bi drugje bilo več omejitev v smislu pridobivanja dovoljenj, v primeru Bohinja pa je obisk omejen predvsem na poletje.

Raziskovalci pri projektu so sicer s sklopi senzorjev spremljali omenjene štiri bronaste spomenike z namenom boljšega razumevanja procesa korozije bronastih spomenikov, ki so izpostavljeni zunanjim vremenskim razmeram.

Po besedah raziskovalca Zavoda za varstvo kulturne dediščine Janeza Kosela, so ob popolnoma enakem pristopi opazili razlike, ki so odvisne od okolja, v primeru Ljubljane je bil tako večji vpliv onesnaženja z žveplom, specifično za Tartinijev spomenik pa je denimo sol tista, ki prispeva h koroziji.

Sicer pa so predstavili tudi raziskovalno opremo, ki so jo raziskovalci InnoRenew CoE uporabljali v okviru projekta. S senzorji, ki uporabljajo infrardeče žarke, tako lahko hitro in neinvazivno dobijo vpogled v kemično sestavo predmetov, kar je še posebej pomembno pri objektih kulturne dediščine. V sklopu projekta so različne vzorce brona prekrili z različnimi patinami, ki so bile nato v različnih krajih izpostavljene različnim vplivom. Na ta način želijo razviti patino, ki bo najbolj primerna za bronaste kipe v različnih okoljih.

Vzorci brona prekrilti z različnimi patinami, ki so bile nato v različnih krajih izpostavljene različnim vplivom.

Direktorica InnoRenew CoE dr. Andreja Kutnar je poudarila, da so z zaključkom projekta želeli pokazati, da imajo ogromno znanj in opreme, ki lahko dobijo tudi druge aplikacije. Pri tem se Kutnarjeva zaveda pomena kulturne dediščine v Piranu in širše obalnem pasu ter skrbi zanjo, dodaja pa, da se pri tem lahko uporabijo tudi znanja, ki so "doma" na Univerzi na Primorskem in v centru odličnosti.

Po drugi strani pa projekt in včerajšnjo predstavitev vidi tudi kot edinstveno priložnost, kako približati znanost družbi. "V sproščenem vzdušju lahko tako raziskovalci poklepetajo z mimoidočimi Pirančani in turisti iz celega sveta, ki se mudijo na Tartinijevem trgu," je še dodala Kutnarjeva. 

Dogodka se je udeležil tudi župan Občine Piran Đenio Zadković, ki projekte kot je ta pozdravlja: "Vesel sem, da predstavitev projekta potekala prav v Piranu, kjer imam še veliko bronastih kipov, zato je ta tematika pomembna tudi za nas."