V preteklih dneh so številni obiskovalci obalnih krajev poročali o rumenih lisah, ki so se pojavile na morski gladini. Gostejši madeži so se zadrževali predvsem v zalivih in mestnih mandračih, kar je sprožilo val ugibanj in vprašanj, ali gre morda za posledico cvetenja morja. Dr. Janja Francé, višja strokovno-raziskovalna sodelavka z Nacionalnega inštituta za biologijo, Morske biološke postaje Piran, pojasnjuje, da so tovrstne rumene zaplate v resnici naravni pojav, povezan s cvetenjem kopenskih rastlin, predvsem iglavcev.

"V prazničnih dneh so bile na morju opazne večje ali manjše rumene zaplate, ki jih veter in tokovi pogosto zanesejo k obali. Tu se rumena gošča še zgosti, predvsem v zalivih, mandračih in mestnih pristaniščih. Na površino tako goste vode se ujamejo še smeti, kar nedvomno doprinese k neprijetnosti pogleda na ta pojav," pojasnjuje dr. Francé.

Marsikdo je pojav hitro povezal s t. i. cvetenjem morja, a kot pravi strokovnjakinja, to ni povsem točno, čeprav povezava ni povsem napačna. "To sicer ni tako daleč od resnice, saj je pojav rumenih zaplat res posledica cvetenja, vendar ne cvetenja morja, temveč kopenskih rastlin, večinoma iglavcev (bora, smreke, cipresovk). Iglavci so vetrocvetke, njihovo pelodno zrno je opremljeno z zračnima mešičkoma, ki jim omogoča 'potovanje' z vetrom," navaja.

"Ob obilnem cvetenju iglavcev pelodna zrna v večjih količinah zanese tudi v morje, kjer jih vetrovi in tokovi narinejo 'na kup', to pa lahko opazimo kot (bolj ali manj) rumene lise na morski gladini. Napoved Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano glede obremenjenosti zraka s cvetnim prahom ravno za to obdobje napoveduje obilne količine cvetnega prahu bora," še dodaja.

Gre za pojav, ki se pojavi skoraj vsako leto. "Pojav lahko bolj ali manj spremljamo vsako leto, včasih je bolj, včasih manj izrazit. Cvetni prah za morske organizme ni škodljiv, pa tudi ne za kopalce."

Kaj pa je cvetenje morja?

"To je masovna namnožitev planktonskih alg (rastlinskega planktona) do nekaj milijonov celic na liter morske vode, ki je posledica ugodnih pogojev, kot so dovolj velike koncentracije hranilnih snovi v vodi in dovolj sončne svetlobe. Tako cvetenje lahko vodo tudi obarva rdeče, zeleno, rjavo … glede na prevladujoče barvilo, ki ga vsebujejo celice. Cvetenje je naraven pojav, ki je načeloma dobrodošel. S fitoplanktonom se namreč hranijo drugi organizmi in je osnova morskih prehranskih spletov."

Vendar obstajajo tudi izjeme – problematično je lahko prekomerno cvetenje, ki vodi v pomanjkanje kisika zaradi razgradnje organskih snovi ali pa v pojav strupenih vrst. "Pri prekomernem cvetenju je problematično predvsem to, da lahko pripelje do pomanjkanja kisika ob razgradnji, nekatere vrste fitoplanktona pa so strupene ali kako drugače škodljive, kar lahko škoduje predvsem gojenim organizmom (školjkam, ribam)," še pojasnjuje dr. Francé.