Cene nepremičnin so se tudi v slovenski Istri v zadnjem letu nekoliko umirile, v primerjavi s prejšnjmi leti je manjše tudi povpraševanje. 

"Čeprav nam statistika govori, da so se cene v povprečju v zadnjem letu nekoliko zvišale, pa bom bolj realen. Cene se niso bistveno zvišale oziroma so se v resnici umirile. Povpraševanje je vsekakor manjše kot v letih 2021-2022, predvsem na račun višjih obrestnih mer in dražjih kreditov, obenem pa tudi na račun občutnega dviga cen od leta 2020 dalje. Enostavno so nepremičnine postale predrage za marsikateri družinski proračun," ocenjuje Daniel Lovšin, direktor nepremičninske agencije Casabela nepremičnine in član upravnih odborov Zbornice za poslovanje z nepremičninami in Združenja družb za nepremičninsko posredovanje pri GZS.

Kot pravi, se je v 2019 pričakoval padec cen, vendar so po pandemiji cene začele strmo naraščati, predvsem zaradi slabe ponudbe in premalo novih stanovanj oziroma novogradenj. "Sedaj se v slovenski Istri obeta nekaj nepremičniskih projektov v Izoli in Kopru, ki bi lahko v naslednjih letih nekoliko popravile cene starejših nepremičnin, ki sedaj dosegajo cene bodočih novogradenj. Vendar bodo novogradnje vseljive šele v letu 2026 ali kasneje, zato se to sedaj še ne občuti." 

Največje povpraševanje je za dvosobna in trisobna stanovanja ter vrstne hiše v cenovnem razponu od 220.000 evrov do 300.000 evrov za stanovanja, za hiše pa med 300.000 evrov in čez 400.000 evri. Med počitniškimi stanovanji so najbolj iskana manjša stanovanja -  garsonjere ali enosobna stanovanja v cenovnem razponu do 200.000 evrov. "Seveda pa je še vedno povpraševanje za bolj atraktivne lokacije tik ob morju ali s prekrasnim pogledom, kjer pa cene nepremičnin dosegajo kar vrtoglave cene ne glede na njihovo starost," navaja Lovšin.   

Spričo astronomskih cen nepremičnin na Obali je razumljivo, da se vse več domačinov odloča na bivanje v hrvaški Istri, kjer so cene še vedno ugodnejše. A tudi pri sosedih so se nepremičnine podražile in se približujejo slovenskim. 

"Kakšno leto pred vstopom in po vstopu v Schengensko območje so se tudi tam cene nepremičnin kar občutno podražile. Vendar za to niso krivi samo slovenski kupci, ampak tudi drugi, kot so Avstrijci, Italijani in državljani drugih bližnjih evropskih držav. Cene se tudi tam približujejo tistim iz slovenskega dela Istre, na bolj eksluzivnih lokacijah, kot je Rovinj, pa so cene celo višje," poudarja Lovšin.

Tisti, ki so si izbrali za svoje bivališče hrvaško Istro, kupujejo predvsem nepremičnine za trajno bivanje v čezmejnih naseljih Kaštel, Kaldanija, Plovanija, vse tja do Buj in Umaga, predvsem zaradi logistike in bližine slovenskih šol ter služb. 

"Kupci kupujejo tako stanovanja kot tudi individualne hiše – vikende, pa tudi zemljišča za gradnjo družinskih hiš. Cene so v zaledju še vedno bolj ugodne kot v krajih tik ob morju, čeprav so se tudi tam cene takšnih nepremičnine povišale. Če smo lahko pred pandemijo dobili nepremičnine tam po približno 1.500 do 2.000 evrov za m2, so sedaj tudi cene v zaledju okoli 3.000 evrov za m2."

Zanimalo nas je tudi mnenje nepremičninskega strokovnjaka glede očitkov, da Slovenci ustvarjajo s svojo prisotnostjo v Istri "falange" in jo negativno spreminjajo. "Najlažje je obtožiti druge za situacijo, ki jo imajo na gradbenem področju. Vsekakor sem mnenja, da Slovenci niso nič boljši oziroma slabši kot ostali. Tudi domačini in drugi tujci so si dovolili marsikaj. Tisti montažni vikendi so se postavljali predvsem v nekem daljnem obdobju skupne države, v 70-ih, 80-ih letih prejšnjega stoletja, seveda pa tudi kasneje v 90-ih. Hrvaška država oziroma občine se sicer tega problema v zadnjem času lotevajo kar drastično tako, da se ilegalni objekti, ki jih lastniki niso uspeli legalizirati v zadnjih legalizaciji, odstranjujejo. Osebno se strinjam z dejstvom, da mora biti red, vendar naj velja to za vse," je jasen Lovšin.