Na današnjem posvetu na temo neodvisnega novinarstva in neodvisnih medijev v lokalni skupnosti v galeriji Insula v Izoli so bili prisotni nekateri strokovnjaki s področja komuniciranja in medijev. Poleg Sandre Bašič Hrvatin, Nede Pagon in Ervina Hladnika Milharčiča so bili na dogodku prisotni tudi novinarji in uredniki tiskanih in ostalih medijev iz soseščine, tudi dopisnikov z našega območja.
Novinar ni nikoli povsem neodvisen, saj je odvisen, če ne drugega, od sogovornikov ali oglasov. Vendar so prisotni na današnji okrogli mizi želeli spregovoriti bolj o drugi neodvisnosti, ki se navezuje na politične ali druge subjekte. Težki ekonomski časi terjajo svoj davek sprva pri lokalnih medijih, saj brez virov financiranja lokalni časopisi le stežka preživijo.
V Sloveniji je po razvidu medijev sedaj le 60 lokalnih medijev, od tega pa je veliko občinskih glasil, ki so politično orientirana in tekmujejo na trgu z neodvisnimi lokalnimi mediji.
"Lokalni mediji obrnejo letno več kot milijon evrov, tudi od lokalnih podjetij, ki so v paradržavni lasti. Spomnim se primera, ko je lokalni župan dal nek razpis, kjer je želel letno določeno število člankov in intervjujev. V preteklih letih se zakonodaja na tem področju ni uredila. Mandrač pa je primer dobre prakse, ko lokalni novinarji ustvarjajo za lokalno prebivalstvo, vendar je v Sloveniji značilno, da se tovrstnih projektov ne podpira,“ je povedala Sandra Bašić Hrvatin.
Mladinska knjiga sedaj plačuje svoj davek krizi, saj je v cerkveni lasti, zaradi gospodarskega pogroma slovenske cerkve pa bo zgubilo delo okoli 1000 ljudi v Mladinski knjigi. Delavci razmišljajo sicer o odkupu deleža in ustanovitvi zadruge.
"Brez zamejskih, lokalnih časopisov bi težko govorili o neki narodni zavesti, tako da imajo lokalni časopisi nedvomno svojo vlogo. Vendar mislim, da so časopisi izgubili svojo funkcijo refleksije; treba je nehati opazovati svet, ampak ga skušati razumeti. Tako ga bomo lahko tudi spremenili," je poudarila Neda Pagon.
"V preteklih letih je prevladoval individualizem, saj je tudi kapital stavil na individualnega potrošnika, kar pa je v teh časih zelo težko," je še dodala.
Manj politike, več refleksije in povezovalnosti z okoljem!
Kot je še omenila Pagonova, imajo v Mandraču za razliko od drugih lokalnih medijev zelo dobre uvodne kolumne, kjer tudi razgalijo težave v prvi osebi množine, kar daje tudi nek občutek pripadnosti skupnosti.
Gostje srečanja so izpostavili predlog, naj se občinski časopisi jasno poimenujejo glasila, saj niso neodvisni oziroma so povezani z lokalno politiko. Kot primera so navedli ljubljanski in koprski časopis. Lokalni časopisi morajo, tako gostje, namenjati več prostora družbenim, kulturnim temam in športu, šele kasneje mora biti prostor za politične zdrahe. Po njihovem mnenju namreč kriza osredotoča zanimanje ljudi nazaj v svoje sredine. Ljudje spet bolj komunicirajo, po drugi strani ljudje radi opravljajo in všečno je slišati tudi kakšno anekdoto.
Ervin Hladnik Milharčič pravi: "Nisem v klinični depresiji glede mojega poklica. Pri članku naprej preverim avtorja, ne pa, kaj piše. Tako rad berem Novi Glas, goriški čezmejni časnik, še posebno uvodnike Jurija Paljka, ki dobro povezuje čezmejne zgodbe s slovenskim dogajanjem. Všeč so mi tudi Primorske Novice, ki namenjajo prostor kulturi, saj niso tako strogo geografsko omejene − spremljajo namreč dogajanje do Benetk. Zakaj so lokalni mediji zanimivi? Kot reportažni novinar moram čutiti, kako diha lokalno okolje, to pa najbolje izvem preko lokalnih medijev. Mene fascinira nekaj dobrega, kar je narejeno s preprostimi zadevami, tako kot recimo rimska kuhinja. Tako Rimljani delajo dobre testenine carbonara z elementi, ki bi jih morda drugi vrgli stran."
"To je morda čar praznega hladilnika," je tu hudomušno pripomnil Mef.
Pri nas sta 302 elektronska medija. Letno izgine 15 medijev, nastanejo pa novi. Medijev je po eni strani preveč, premalo pa je kvalitetnih. Standardi so tudi vedno nižji, saj je praktično lahko vsak novinar.
Milharčiču se v primeru Mandrača sicer zdi dobro, da se novinar postavi na isto raven kot bralci in ne vzpostavlja nekega hierarhičnega odnosa, kar je značilnost drugih, večjih medijev. Druga značilnost Mandrača je multikulturnost; poleg italijanske manjšine so tu tudi druge narodnosti, ki živijo v tako majhni skupnosti. Mef ga je dopolnil, da skušajo povedati tudi vesti z državnega nivoja na lokalnih primerih, tak je primer ministra Igorja Maherja, ki je odstopil, vendar se njegov primer s črno gradnjo na kmetijskem zemljišču vleče še iz časa, ko je bil občinski funkcionar.
"Lokalni mediji bi morali imeti okoli polovice prihodkov iz naslova oglaševanja, sedaj pa jih imajo samo 21 odstotkov, kar je absolutno premalo,“ je povedal Franc Kranjc iz lansko leto ugaslega Primorskega utripa.
Milharčič je opozoril, da nekateri novinarji v začetku sploh niso znali pokrivati demonstracij. Nanje so šli celo s čeladami in v popolnem strahu. Toda čez nekaj dni je na površje prišlo nekaj kvalitetnih poročevalcev, ki vedo, kako se stvarem streže. Po drugi strani mladi novinarji potrebujejo dobro mentorstvo in pri tem omenili tudi dobro delo Neve Zajc na Radiu Koper. Slednja je sicer optimistična glede usode medijev: "Res sicer, da gre tendenca k manjšanju števila medijev, vendar imajo lokalni mediji zaradi ponovnega usmerjanja k skupnostnim možnost preživetja. Toda! Ne bodo se smeli skrivati, morali bodo imeti vse, kar imajo veliki. Morda bi se veljalo poslužiti možnosti ustanovitve zadruge. Če bo skupnost zainteresirana, bo namreč participirala. Ob tem pa ne gre zanemariti sistematičnega dela s šolanjem in dobrim mentorstvom."
Več iz rubrike Družba:
Univerza ima šest novih rednih profesorjev
narava |
26 .03. 2013 ob 13: 38
0
O neodvisnosti pri lokalnih medijih je, vsaj v naših razmerah, utopično govoriti, kajti nemogoče si je priboriti ekonomsklo samozadostnost, ki edina (vsaj v sedanjem družbeno-zgodovinskem kontekstu) zagotavlja tudi avtonomijo uredništva oz. časopidsa.. Da bi se časopis oz.medij lahko financiral samo s prodajo, si ni mogoče zamisliti niti v najbolj utopičnih projekcijah. Če pa se financia iz reklam in iz proračunskega denarja, je medij obsojen na kompromise, da ne bi izgubil dragocenih virov financiranja. Da bi računal na osveščenost svojih bralcev, poslušalcev..., ki naj bi medij "nagradili" zaradi njegove neodvisnosti in s tem povezane težnje po iskanju resnice, zaradi njegove etične drže, kakovosti, je več kot iluzija. Tako pač vsi lokalni mediji bolj ali manj vozijo slalom med novinarstvom kot poslanstvom in novinarstvom kot tržnim blagom ali celo piarovstvom. Po mojem je najpomembnejše, kar je Mandračeva okrogla miza ugotovila, ta, da se občinska trobila (ne zaslužijo si, da bi jih imenovali drugače) samoopredeljujejo kot časopisi, kar seveda niti od daleč niso v plemenitem pomenu tega pojma. Nujno bi bilo torej treba doseči, da se jih v registru časopisov ne evidentira kot časopise, ampak, kot je bilo predlagano, glasila. Naj bo distinkcija jasna in nedvoumna! Enako kot si tisti, ki taka trobila urejajo in vanje pišejo, ne zaslužijo naziva novinar. Če si hoče profesija novinarstva pridobiti veljavo (iz dneva v dan jo namreč izgublja), se mora odločno distancirati od piarovstva, sicer se bo zgodilo kot v ZDA, ko je zaupanje v množične medije samo še okoli 25 odstotno. Mefu predlagam, da pripravi prilogo o tej problematiki, pritegne še več mislečih ljudi k razpravi. Ne nazadnje imamo na našem koncu tudi Univerzo, ki za enkrat ni od sebe na tem področju ni dala kakšne dodatne vrednosti. Vrednost časopisa je seveda v njegovih informativnih vsebinah, če hočete tudi vzgajanjumin osveščanju bralcev oz. poslušalcev in gledalcev. Toda poglavitna naloga je kritično motrenje oz. nadzor oblastnih struktur oz. tistih, ki so imajo v družbi vzvode oblasti. Bodisi Primorske novice bodisi koprski radio ali televizija pa so prav pri nadzorni funkciji, v vlogi "watch dog" obstali na ravni malo srednješolskih glasil. Nobene analize družbene realnosti, slaba prospustnost interesov in hotenj civilne družbe. Uf, predolgo je, naj končam z iskrenimi čestitkami Mandraču in njegovim snovalcem za častitljivo obletnico.
Regional priporoča
Več kronike
HUDA NESREČA SLOVENSKEGA TOVORNJAKARJA NA AVTOCESTI A4: V silovitem trčenju umrla oče in sin
T.K.
-
včeraj ob 14:17
Novo iz Slovenije
LEVICA ZAHTEVA PREPOVED SHODOV PROTI SPLAVU: Poziva k udeležbi na protishodih
U.G.
-
včeraj ob 18:38
VLADA DANES O MARTI KOS: Kandidaturo je včeraj podprl tudi pristojni odbor DZ
A.S.
-
včeraj ob 07:30