Kot smo poročali, so v bližini otoka Krk opazili delfina, ki se nenavadno vede: je samotar in iz neznanega razloga ločen od ostalih svoje vrste. Ta isti delfin pa je bil že leta 2022 viden tudi v Sloveniji, zadrževal se je v Luki Koper, večkrat pa so ga videli tudi v Trstu. Je zdrav, vendar pretirano išče družbo ljudi.
NEOBIČAJNI SAMOTARSKI DELFIN JE BIL VIDEN TUDI V SLOVENSKEM MORJU: Poznamo ga že od leta 2022
Piran
Ob otoku Krk so opazili navadnega oziroma kratkokljunega delfina, ki pa se obnaša precej nenavadno; je samotar in ločen od ostalih delfinov svoje vrste. Tilen Genov iz društva Morigenos pojasnjuje, da je ta vrsta delfina razmeroma redka v severnem Jadranu in se tu le občasno pojavlja. S konkretnim primerom so seznanjeni.
Delfin, ki ga zdaj opažajo pri Krku, je bil leta 2022 opažen tudi v Luki Koper in v Trstu. "Tedaj je bil še mladič in plaval je z mamo, zdaj pa je nekoliko starejši, a še zmeraj mlada žival. Kot vemo, je z njim fizično vse v redu, vendar preveč išče družbo ljudi, ki poročajo, da pogosto plava blizu bark in kopalcev oziroma se zadržuje v bližini ljudi. Takšno obnašanje pa ni običajno," pojasnjuje Genov. Po informacijah se zdaj ta delfin zadržuje na območju Raba in Krka.
Kot še dodaja, je najslabše, kar lahko ljudje storijo, da spodbujajo to druženje, plavajo z delfini ali jih skušajo hraniti. "Če se nam skuša delfin približati, je potrebno mirno odreagirati in se oddaljiti; seveda tudi ni potrebe, da panično pobegnemo. Te živali so zelo močne in težke, lahko nas hote ali nehote poškodujejo," opozarja.
Delfini so sesalci tako kot človek, zato si delimo nekatere bolezni. "Delfini so nosilci tudi določenih bakterijskih, virusnih in glivičnih okužb, zato se dotikanje delfinov močno odsvetuje. Do okužb lahko pride preko kože ali preko zraka; izdih delfina je močan, vlažen in razpršen, če dihne v človeka, torej lahko pride do prenosa raznih pljučnih bolezni," še navaja Genov.
Ni odveč tudi opozorilo, da hranjenje ni priporočljivo. "Delfini so divje živali, te pa se morajo same prehranjevati. Hranjenje potencialno poveča odvisnost od človeka, kar pa ni zaželeno, saj potem delfini še bolj iščejo človeško družbo in se gibajo v bližini pristanišč. S tem pa se poveča tudi možnost poškodb."
Po podatkih živi v slovenskem morju delfinja populacija, ki šteje okrog 150 delfinov vrste velika pliskavka, v juliju pa se je povečala še za pet novorojenčkov. Društvo Morigenos jih spremlja že dvajset let. Tako opažajo, da je ta populacija tukaj prisotna skozi celo leto; nekatere od teh delfinov poznajo že dvajset let.
"To, da je njihovo število stalno, je dober znak. Iz prisotnosti delfinov sicer ne moremo sklepati na samo kvaliteto morja, vendar pa je to dober znak, da je naš morski ekosistem sposoben podpirati to veliko skupino velikih plenilcev," poudarja Genov. Četudi so dolgoživi – dosežejo lahko starost 60 let - pa jih vedno bolj ogrožajo številni negativni vplivi - od ladijskega prometa, še posebej poleti tudi rekreativnega prometa, občasno zapletanje v ribiške mreže ter kemično onesnaževanje in onesnaženje s plastiko.
Nekateri sicer zmotno mislijo, da je prisotnost delfinov slaba za ribištvo, ker naj bi zmanjševala ribjo populacijo, vendar temu ni tako. "Kljub temu da so plenilci, imajo delfini veliko vlogo v morskih ekosistemih. Tudi za ribištvo bi bilo slabo, če bi izginili, kajti pomagajo vzdrževati morski ekosistem."
V društvu Morigenos se ne omejujejo samo na spremljanje fizične prisotnosti delfinov, ampak preučujejo tudi njihovo komunikacijo. "Žvižg vsakega delfina je individualno specifičen, kot nekakšen lastnoročni podpis. Gre za neke vrste ime, po katerem se med seboj prepoznavajo; tudi drugi delfini lahko posameznega delfina naslavljajo, tako da imitirajo ta žvižg," razloži Genov. V društvu so zato pristopili k izdelavi kataloga podpisnih žvižgov posameznih delfinov, da bi bolje razumeli zelo kompleksen sistem komuniciranja teh navdihujočih živali.