NEKOČ SMO GA GLEDALI TUDI SAMI: Legendarni Živ žav praznuje pomembno obletnico

Slovenija

Živ žav je pred štirimi desetletji postal del otroškega programa na Televiziji Slovenija. Kot prvikrat je še vedno z bogatim izborom poučnih in zabavnih risank na sporedu vsako nedeljo ob sedmih zjutraj.

Ideja zanj se je porodila pri Petru Povhu, prvemu uredniku risank, tri desetletja je najlepše risanke za predšolske otroke izbirala Andreja Hafner S., zadnjih pet let pa ta čast pripada urednici Uredništva otroških in mladinskih oddaj TV Slovenija Martini Peštaj, sporočajo na RTV SLO.

"Nikoli si nisem niti mislil niti predstavljal, da bo oddaja živela toliko let in rasla skupaj s tolikimi generacijami otrok. In da bodo zanjo v najboljšem skrbeli vedno novi sodelavci, ki pa se še kar naprej trudijo, da bi obdržali in tudi presegli že v njenih začetkih dokaj strogo postavljena vsebinska, sporočilna in izvedbena merila," je izjavil Povh, ki upa, da bo oddaja predvsem zaradi malih gledalcev še dolgo prisotna. Z njim se strinja tudi dolgoletna urednica risank Andreja Hafner S., ki jo razveseljuje dejstvo, da ima Živ žav še vedno tako pomembno mesto med otroci in njihovimi starši, "ki so ga nekoč gledali tudi sami".

Zgodbo je leta 1981 Povh začel z iskanjem kakovostnih poljskih, čeških, angleških in francoskih risank. V njih je, kot pravi, iskal sporočilno noto, ki otroke zabava in izobražuje, umirjenost hkrati pa prisrčnost in nagajivost. Nadaljevalka Živ žav tradicije je danes Martina Peštaj. Zanjo otroci niso zgolj pasivni opazovalci: "So nadvse aktivni gledalci, ki srkajo vase, doživljajo, se učijo, ponavljajo, primerjajo, povezujejo. Zato je tudi tako zelo pomembno, kakšne risanke gledajo."

Izbor risank je zato pomemben proces. Selektorji, med katerimi je tudi zdajšnja urednica, se dogovorijo za nakup licenc pri tujih distributerjih. Z njimi se srečujejo na televizijskih sejmih. Risanke si običajno ogledujejo na festivalih in screeningih (ogledih), zadnje čase pa to poteka preko spleta. Ko risanko izberejo za Televizijo, gre v roke prevajalcev za sinhronizacijo. Potem pridejo na vrsto gledališki režiserji, ki dramske igralce vodijo pri filigranski interpretaciji likov. "Vse naše sinhronizacije so v knjižnem jeziku, saj menimo, da le ta lahko ustrezno spodbuja bujni jezikovni razvoj predšolskih otrok," poudarja Martina Peštaj. Na RTV SLO so še napisali, da risanke, ki jih predvajajo, nosijo sporočila ljubezni, prijateljstva, sodelovanja, sočutja, razlagajo pa tudi odnose v družini, med sorojenci, prijatelji: "V risankah je mogoče vse! Zato je pomembno, da si odrasli vzamemo čas in risanke gledamo skupaj z otrokom."

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Ištrijan |  09 .05. 2021 ob  14: 48
Nikoli gledal, razlog pa zato ker so vedno bile risanke za deb..., tipicne za slovence. Gledal izkljucno japonske risanke na italijanskih programih, tako kot velikanska vecina otrok v Istri.