Kar sam se bom javil in komentiral, saj članek piše o meni. In ni me strah resnice, le marsikdo bi rad videl da se o določenih stvareh glede zadruge ne govorilo. Zato je prišlo do sojenja, zato je sodnica pred mesecem dni, ko je imela pred sabo vse dokaze, prekinila sojenje, začela iskati nove dokaze ker so bili vsi dotedanji v moj prid, zato sodnica ni upoštevala mnenja finančnega izvedenca ki ga je sama postavila, zato sodnica ni upoštevala predhodne sodbe istega sodišča ker je bila v moj prid… O čem pa naj se ne govori in piše? Direktor zadruge sem bil leto dni. Kot prvi direktor sem zahteval popis premoženja in revizijo vseh predhodnih poslov nad določeno vrednostjo. Koliko od vas ve, da je imela zadruga svojo trgovinsko mrežo oz. lastne trgovine, da je imela veliko mlekarno z jogurti, mlekom, skuto.. da je imela pekarno z katero je oskrbovala svoje trgovine in še širše, da je imela ogromno gradbenih parcel v Portorožu, Kopru, Izoli … ( njihova vrednost je bila v milijonih evrov ), veliko število nepremičnin, bivalnih hiš, stanovanj, skladišč, tako v mestih kot na podeželju, da je imela nešteto zemljišč in ne samo kmetijskih… Ali veste, da je Železniška postaja v Kopru tudi na zemlji ki je last zadruge? Da je imela zadruga lastninski delež v bankah, v Vinakopru …? Ne sprašujte se, kam je to vse šlo ker je seznam dolg. Zelo dolg. Na njem so tisti, ki so zadrugi prodali računalniško podjetje ( ja, zadruga je bila lastnica računalniškega podjetja ), kupili hiše in gradbene parcele za ničvredno ceno, prodali zadrugi za dobre denarje poslovne načrte na nekaj straneh in razno dokumentacijo saj je zadruga želela graditi stanovanjske bloke in celo velik nakupovalni center za več milijonov evrov… Seznam »cvetk je neskončen; zavarovanje bazena vode za primer požara, sum skrivanja gradbenih odpadkov na parcelah.… in za konec; nakup podjetja sedanjega direktorja Fakina. Podjetje je imelo povprečni letni dobiček 2.000€, cena za podjetje ( kot pravijo v Alan Fordu – »sitnica« ) pa je bila več kot 100.000 €! Seveda je zadruga pri tem prevzela še kredit tega podjetja za več kot 200.000 €. Res me zanima, koliko bi vas kupilo nekaj, kar prinaša letno povprečno 2.000 € za več kot 300.000 €. In to je končno jabolko spora – povedal sem, da bom sodno preganjal popolnoma vse, ki so zadrugo oškodovali tako z prodajo ničvrednih podjetij, storitev ali stvari kot tistih, ki so kupili nepremičnine za cene ki so bile daleč pod tržnimi. V obeh primerih je bila zadruga oškodovana. Namesto njih sem na sodišču jaz. Postopek seveda ni končan saj se bo sojenje nadaljevalo ( in končalo v moj prid ) na višjem sodišču. Zakaj sem v to prepričan? Ker sedanja sodnica ni upoštevala dokaz, ki ga je sama zahtevala ( mnenje sodnega izvedenca finančne stroke, ki ni našel ničesar kar bi me bremenilo ). Epilog; če boste kdaj vodili podjetje in naleteli na »stare sporne zadeve«, niti v sanjah ne razmišljajte o reviziji predhodnih poslov. Mirno sedite v fotelj in če boste želeli delati, počakajte dokler vas to ne mine, predvsem pa se ne dotikajte ničesar kar se nanaša na predhodno poslovanje.