O požaru, ki je nekaj minut pred 18. uro izbruhnil v Žusterni, smo že poročali. Gorela sta trava in grmičevje na površini okoli 200 kvadratnih metrov. Požar so pogasili gasilci GB Koper ter PGD Krkavče, Dekani, Pobegi - Čežarji in Babiči.

Ob 17.27 je v naselju Puče v bližini hiše gorela trava na površini okoli 50 kvadratnih metrov. Domačini so še pred prihodom gasilcev pogasili požar, gasilci GB Koper in PGD Krkavče pa so zalili rob požarišča in požarišče samo.

Le približno deset minut pred tem je prišlo v Marezigah do spontanega vžiga kompostnika. Požar so pogasili gasilci PGD Babiči.

BONUS VIDEO: Kdo požiga v slovenskih gozdovih?

Prvi popoldanski požar pa so obravnavali v Jagodju, kjer je ob 15.21 zagorelo grmičevje ob gradbišču hiše. Gasilci GB Koper in PGD Izola so pogasili požar na površini okoli 50 kvadratnih metrov.

Na splošno je letošnje poletje za gasilce v Slovenski Istri izjemno naporno, posebej za prostovoljce. Predsednik regijskega sveta Gasilske zveze Miran Gregorič je opozoril, da je poleg medijsko izpostavljenih požarov tudi veliko manjših, ker, kot je videti, ljudje niso primerno osveščeni. "Kurijo in ogenj jim zbeži," je opozoril.

Prostovoljci iz vseh društev v Slovenski Istri so bili v zadnjih dneh pod Socerbom, pred dvema tednoma so prav tako vsi pomagali gasiti na Krasu. "Ker je razglašena velika požarna ogroženost, naši člani poleg vsega opravljajo tudi požarno stražo, torej tudi obhode po celotnem območju. Že nekajkrat se je zgodilo, da so bili v bližini, opazili da se nekaj kadi, in posredovali," je povedal.

Dodatna obremenitev za prostovoljne gasilce iz štirih obalnih občin je dežurstvo v treh izmenah v vodarni Cepki, kamor tovornjaki vozijo vodo iz Unice.

Gregorič: "Ne vem, kaj se dogaja. Ni bilo še tako hudo."

Letošnje poletje je po Gregoričevih besedah nekaj izjemnega. "Ne vem, kaj se dogaja. Ni bilo še tako hudo. Bilo je na določenih območjih, na primer na Kraškem robu leta 2016 in na Trstelju leta 2006, ampak smo imeli po eno večjo intervencijo in potem je bil mir. Zdaj pa se ponavlja en dogodek za drugim. Tukaj je še pomanjkanje vode, ki nas dodatno obremenjuje," je opisal.

Pri požaru pod Socerbom je bila sreča v nesreči to, da so lahko vodo dobivali iz vodovoda na kraški planoti, kjer je ne primanjkuje. Če bi zagorelo bolj daleč od Kraškega roba, bi morali po Gregoričevih besedah črpati pitno vodo iz hidrantnega omrežja Rižanskega vodovoda in težave bi bile še bistveno hujše.