Sistem davčnega potrjevanja računov je bil v Sloveniji uveden z zakonom o davčnem potrjevanju računov januarja 2016, ko je bilo tudi določeno, da mora davčni zavezanec za prodano blago oz. opravljeno storitev izročiti račun kupcu, ta pa ga mora zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. Z novelo zakona o davku na dodano vrednost 22. januarja lani se je ta obveznost ukinila.

Od takrat mora zavezanec račun še vedno izdati, izročiti kupcu v papirni obliki pa ga le na njegovo zahtevo. Toda s tem se je ponovno odprl manevrski prostor za sivo ekonomijo, zato je vlada pripravila spremembe zakona o davčnem potrjevanju računov, s katero se pri gotovinskem poslovanju ponovno uvaja obveznost izročitve izdanega računa kupcu. Ta je lahko tako v papirni kot elektronski obliki.

DZ je novelo zakona sprejel konec februarja, nato pa je državni svet nanjo sprejet veto. Svetnikom se namreč zdi prelaganje odgovornosti izdaje računa na kupca, s tem ko mu za morebiten neprevzem računa grozi globa, nesprejemljivo. DZ jo je nato s potrebno večino glasov vseh poslancev ponovno izglasoval na marčni seji.

Kupec mora v skladu z novelo izročeni račun prevzeti in ga zadržati ob odhodu iz poslovnega prostora zavezanca. S tem se po pojasnilih vlade pristojnim organom omogoči nadzor nad evidentiranjem dejanskega prometa zavezanca in obračunavanjem davka na dodano vrednost.

Višina globe za kupca, ki računa ne bi prevzel, je določena pri 40 evrov. Toda ta ukrep je namenjen le osveščanju, je v postopku sprejemanja novele zakona zatrjeval takratni državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič. Za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki računa ne bi izdali, so globe določene v razponu od 1500 do 75.000 evrov, za njihove odgovorne osebe pa od 800 do 5000 evrov.