Evropska unija še krepi pritisk na režim ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki "bije brutalno vojno na bojišču" in hkrati "cilja civiliste". "Agresor mora za to plačati," je ob predstavitvi desetega svežnja sankcij danes dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Nov sveženj ukrepov vključuje nadaljnjo prepoved izvoza v vrednosti več kot enajst milijard evrov, da bi rusko gospodarstvo prikrajšali za kritično tehnologijo in industrijsko blago. Sankcije so usmerjene v blago, ki ga Rusija potrebuje in ga ne more dobiti preko tretjih držav, je v izjavi pojasnila predsednica komisije.

Gre za elektroniko, specializirana vozila, strojne dele ter rezervne dele za tovornjake in reaktivne motorje. Sankcije se nanašajo tudi na blago za gradbeni sektor, ki ga je mogoče uporabiti za rusko vojsko, denimo antene in žerjavi.

Komisija predlaga tudi dodatne omejitve izvoza blaga z dvojno rabo in napredne tehnologije. Omejitveni ukrepi se nanašajo na 47 novih elektronskih komponent, ki se lahko uporabljajo v ruskih oborožitvenih sistemih, vključno z droni, raketami in helikopterji, kot tudi na posebne redke zemeljske materiale in toplotne kamere."S tem smo prepovedali vse tehnološke izdelke, ki jih najdemo na bojišču," je dejala von der Leyen, ki je predlog desetega svežnja sankcij pred tem danes predstavila v Evropskem parlamentu v Strasbourgu.

V EU želijo tudi preprečiti, da ti izdelki ne bodo prišli v ruske roke po drugih poteh. Zato komisija prvič predlaga sankcioniranje pravnih oseb iz tretjih držav, in sicer iranskih pravnih subjektov, vključno s tistimi, ki so povezani z Iransko revolucionarno gardo.

Evropska komisija zato režimu EU za blago z dvojno rabo dodaja sedem iranskih pravnih oseb, za katere velja popolna prepoved prodaje občutljivih izdelkov Rusiji. Kot je ob tem poudarila, so pripravljeni na seznam uvrstiti dodatne pravne subjekte iz Irana ali drugih tretjih držav, ki Rusiji zagotavljajo občutljivo tehnologijo.

Pri komisiji predlagajo tudi sankcioniranje "Putinovih propagandistov" kot tudi vojaških poveljnikov in političnih voditeljev in odločevalcev, med njimi tudi visokih vladnih uradnikov in poslancev. Predlog vključuje razširitev sankcij na t.i. sodnike v štirih nezakonito priključenih ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje. Na seznamu predlogov za uvedbo sankcij je tako skoraj sto dodatnih posameznikov in pravnih oseb zaradi njihove vloge pri spodkopavanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine.

Pojasnila je, da bodo vzeli pod drobnogled oligarhe, ki se skušajo skriti ali prodati svoje premoženje, da bi se izognili sankcijam. Skupaj z državami članicami EU bodo tudi vzpostavili pregled vseh zamrznjenih sredstev ruske centralne banke v EU. "Vedeti moramo, kje se nahajajo in koliko so vredni," je dejala von der Leyen. To je po njenem bistvenega pomena glede na morebitno uporabo javnih ruskih sredstev za financiranje obnove v Ukrajini.

"Slovenija bo Ukrajini - dokler bo to treba - zagotavljala humanitarno, materialno, finančno in vojaško pomoč. Ohranjati moramo enotnost in nadaljevati s stalno podporo," je na torkovem srečanju kontaktne skupine za podporo Ukrajini pod vodstvom ZDA poudaril Šarec.

Glede izjav premierja Roberta Goloba na vrhu EU konec preteklega tedna, da so zdaj za vojaško pomoč Ukrajini na vrsti velike članice EU in da Slovenija lahko malo počaka, je Šarec danes na novinarski konferenci v Bruslju dejal, da se predsednik vlade odziva na dnevne razmere, ki pa se v zvezi z vojno v Ukrajini spreminjajo tudi iz dneva v dan.

Poudaril je, da je doslej darovala veliko nebojne opreme, med drugim reševalna vozila, na zdravljenje pa je sprejela dva ukrajinska ranjenca. Poleg tega pomoč nudi prek Ustanove za krepitev človekove varnosti - ITF.

"Poslali smo tudi že nekaj opreme za razminiranje, ki bo še bolj prišla do izraza po koncu vojne. Takrat bo Slovenija zagotovo tudi zelo aktivna, imamo veliko izkušenj in jih bomo s pridom uporabili tudi v Ukrajini," je Šarec povedal po koncu dvodnevnega zasedanja obrambnih ministrov Nata, na katerem so v torek govorili o nadaljnji podpori zahodnih zaveznic Kijevu.

Fajonova je v odgovoru na poslansko vprašanje povedala, da Slovenija podpira vse resolucije tako Evropske unije kot Združenih narodov, ki obsojajo rusko agresijo proti Ukrajini in pozivajo k miru ter pogajanjem med sprtima stranema. Po njenih besedah bo Slovenija v letu 2023 Ukrajini prednostno zagotavljala humanitarno pomoč ter pomoč v obliki rekonstrukcije in rehabilitacije.

Glede prijetja ruskih agentov v Ljubljani je Fajon na vprašanje, zakaj še vedno niso na pogovor poklicali ruskega veleposlanika v Sloveniji, odgovorila, da preiskava o njunem morebitnem delovanju zoper nacionalne interese Slovenije poteka in da so na ministrstvu v rednem stiku z vsemi pristojnimi institucijami.

Ruskega veleposlanika na pogovor še niso poklicali zato, ker bi to v tem trenutku pomenilo neposredno vmešavanje v preiskavo, je pojasnila. "Tu imamo skupno stališče tako s predsednikom vlade kot s pristojnimi službami. Če bo potrebno, bomo ravnali drugače," je dodala.

O uvrstitvi iranske revolucionarne garde na seznam terorističnih organizacij s strani EU je ministrica dejala, da so mnenja o tem v Bruslju deljena in da se trenutno čaka na pravno mnenje o tej zadevi. Zagotovila je, da se bo takrat tudi sama jasno opredelila glede tega vprašanja.

Obenem je poudarila, da sta bili tako slovenska diplomacija kot politični vrh zelo aktivna v odzivih na nasilno zatiranje protestov v Iranu. Slovenija podpira uvedbo omejevalnih ukrepov zaradi nasilja nad protestniki, in je tudi aktivno sodelovala pri pobudi za vzpostavitev misije za ugotavljanje dejstev v islamski republiki, je zagotovila.