Včeraj je potekal virtualni obisk mest slovenske Istre, ki s Piranom na čelu kandidirajo za Evropsko prestolnico kulture. Obiska so se udeležili izbrani člani sveta, predstavniki Evropske komisije in ministrstva za kulturo. Odločitev o zmagovalcu bo znana v petek, 18. decembra, zadnja predstavitev pripravljalne ekipe projekta Piran2025 pa bo dan pred tem.

Občina Piran, ki je nosilka kandidature, sodeluje tudi z Avditorijem Prtorož, Turističnim združenjem Portorož, Zavodom za mladino, kulturo in turizem Koper ter Kulturno izobraževalnim društvom PiNA. Projekt so podprli tudi vsi štirje župani obalnih občin. V prostorih društva PiNA so tako Đenio Zadković, Danilo Markočič, Aleš Bržan in Gregor Strmčnik komisarjem predstavili, kaj je kandidatura EPK že prinesla obalnim mestom.

Aleš Bržan

Skupno delovanje občin s strokovnimi službami pa so obiskovalcem predstavili predstavnik javnih zavodov, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, prof. dr. Rado Pišot, svetovalka župana za kulturo in mednarodne odnose MOK Vesna Pajić, namestnik vodje projekta, odgovoren za razvoj participacije in civilno-družbene platforme Borut Jerman in strokovnjak na področju infrastrukturnih načrtov Andraž Eller.

Na drugi lokaciji, v portoroškem skladišču soli pa sta sodelovala mag. Marko Starman in prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, med drugim prejemnica Nobelove nagrade za mir, ki jo je skupaj z Alom Gorom prejela leta 2007.

Spomnimo, v procesu potrditve kandidature za EPK, so direktorji javnih zavodov izrazili nestrinjanje s kulturno strategijo Kultura.PIKA, njihov odziv pa je takrat kritično ovrednotil župan Aleš Bržan. A so vsa nesoglasja uspešno odpravili.

Kot je za naš portal v imenu vseh direktorjev pojasnila Nada Čibej, je "uspeh s kandidaturo za vse javne zavode s področja kulture in znanosti v Kopru prioriteta in za njen uspeh intenzivno sodelujemo, usklajeno, tudi z ostalimi partnerji ter predvsem z Mestno občino Koper".

Kot pravi Čibejeva, "gre za pomembno priložnost za našo regijo, čigar pozitivni učinki bodo segali široko čez meje kulture in meje občin in občutili jih bomo vsi". Pojasnjuje, da so predstavniki zavodov ter župan Mestne občine Koper takoj stopili v stik in razrešili odprta vprašanja. Pristopili so k izpopolnjevanju skupnih izhodišč in ciljev v strategiji "ter, kar je najpomembneje, to počnemo skupaj".

Rado Pišot in Nada Čibej

Dodala je, da je dogodek kljub vsemu pozitivno vplival na proces, "saj se je sedaj vanj vključilo še več kulturnikov, strategija pa ne bo le mrtva črka na papirju, ampak dejanski steber usklajenega razvoja kulture, v katerem bomo vsi s prepričanjem in veseljem sodelovali." "Stabilnost in trajnostna naravnanost pridobitev v okviru EPK, ki jo lahko zagotovimo le javni zavodi s področja kulture in znanosti so pomembno zagotovilo uspeha celotnega projekta," je še dodala Čibejeva.

Da so vsa nesoglasja preteklost, so nam potrdili tudi na Mestni občini Koper. V zadnje dejanje boja za naziv Evropske prestolnice kulture se podajajo skupaj z javnimi zavodi s področja kulture, po tem, ko so uspešno premostili določena razhajanja v zvezi z istrsko kulturno strategijo.