V ponedeljek je odjeknila novica, da je Občina Piran (vsaj zaenkrat) opustila projekt gradnje novega ribiškega pristanišča na Seči ter da se ne bo potegovala za pridobitev okoli dveh milijonov evrov evropskih sredstev. Krivdo za propadli projekt je občina pripisala družbi Soline, ki upravlja s Krajinskim parkom Sečoveljske soline (KPSS), ki da jim je tik pred rokom za oddajo potrebne dokumentacije za pridobitev evropskih sredstev preklicala že prej sklenjeno soglasje. Za gradnjo pristanišča je namreč potrebno poglabljanje dna in plovne poti, s tem pa odstranitev okoli 16 tisoč kubičnih metrov mulja, ki ga je občina nameravala odložiti na "mrtvem" solnem polju v bližnjih solinah.

"Zaprosilo za odlaganje mulja na "mrtvo" solno polje v Sečoveljskih solinah, ki ni bilo v procesu večletnega pridobivanja gradbenega dovoljenja nikoli sporno, je žal nekaj dni pred rokom za oddajo prijavne dokumentacije, ki se je iztekel 19. marca 2022, zavrnilo poslovodstvo Sečoveljskih solin," so včeraj zapisali na piranski občini. Ker bi po oceni občine odvoz mulja na bolj oddaljene lokacije znesel celo okoli dva milijona evrov stroškov, je župan Đenio Zadković "sprejel težko, a edino možno odločitev o zaustavitvi projekta", so dodali.

Meira Hot

Hotova sumi, da občina ni razkrila vsega

Občinska svetnica stranke SD Meira Hot dvomi, da je predstavljen razlog tudi edini razlog za propad projekta. "Iskreno dvomim, da ni bil možen dogovor z družbo Soline, glede na to, da je občina vrsto let dobro sodelovala s krajinskim parkom in je bilo vselej možno doseči dogovor z njimi. Ključno vprašanje je tudi, zakaj so dogovor preklicali," razmišlja poslanka, ki je spomnila, da so v Sečoveljskih solinah želeli, da se ob gradnji pristanišča naredi kanal za dostop čiste, pitne vode za potrebe pridelovanja soli: "Upravičeno, saj bi ob izgradnji pristanišča imeli težave pri proizvajanju soli. Takrat so tudi zahtevali, da bi investicijo krila občina, gre za približno 300.000 evrov. Morda pa jim je bilo tudi vprašljivo, koliko časa bi mulj ostal v solinah."

Hotova je prepričana, da je zgodba večplastna in da občina ni razkrila vseh dejstev. "Kolikor vem, je bil ključni problem občine, da ni mogla doseči dogovora s Civilno iniciativo Seča, ki je postavila vrsto zahtev za varnost pri gradnji. Menim, da bi občina morala nadaljevati pogovor z njimi oziroma ne porabljati osnovnih sredstev za projektno dokumentacijo, dokler dogovor ne bi bil dosežen. Dve, tri leta smo bili priča prostemu teku in obžalujem, da so na koncu spet porazno odstopili od projekta."

Po poslankinem mnenju je ribiško pristanišče Seča vstopna točka tudi za ureditev Jernejevega kanala. "Škoda je na ta način izgubiti evropska sredstva, ampak predpogoj je seveda pogovor z lokalno skupnostjo in očitno temu na občini niso sledili, niso vložili dovolj energije v pogovore s civilno iniciativo, ki je upravičeno opozarjala na določene pomanjkljivosti v projektu," zaključuje Hotova.

Direkcija za vodo naj bi občino že decembra obvestila, da mulja ne bo prevzela

V družbi Soline so nam sicer potrdili, da so res zavrnili soglasje za odložitev 16 tisoč kubičnih metrov mulja v krajinskem parku, svojo odločitev pa utemeljili z uredbo o Krajinskem parku Sečoveljske soline, ki z namenom ohranjanja območja Sečoveljskih solin določa varstvene režime, med drugim je prepovedano odkopavati ali zasipavati zemljišča.

Đenio Zadković (levo) in Klavdij Godnič

Nam je pa direktor Solin Klavdij Godnič pojasnil, da so leta 2020 podali soglasje za začasno deponijo. To možnost predvideva omenjena uredba, v kolikor se odloženi material uporabi za vzdrževanje naravnih vodotokov, skladno s predpisom, ki ureja način opravljanja javne službe. Na tej podlagi je bilo tudi septembra 2020 izdano mnenje Ministrstva RS za okolje in prostor ter Direkcije RS za vode. Godnič pojasnjuje, da je bilo Občini Piran na dveh sestankih – 10. decembra 2021 in ponovno 9. marca letos – s strani Direkcije RS za vode povedano, da direkcija – ki skrbi za izvajanje javne vodne gospodarske službe in vzdrževanje nasipov Jernejevega kanala, čelnih visokomorskih nasipov, kanala Drnice in reke Dragonje –, "tega mulja za izvajanje vzdrževalnih del na obstoječi vodni infrastrukturi na območju Sečoveljskih solin ne potrebuje in ga v imenu investitorja ribiškega pristanišča tudi ne bo prevzela".

Začasna deponija je bila sicer predvidena na parceli št. k.o. 2632. Sečovlje, ki je del izparilnega območja – Piccia. Po Godničevih besedah se to območje že nekaj let ne uporablja za aktivno solinarstvo, ker da tam prihaja do infiltracij morske vode preko čelnih nasipov, zgoščevanje slanice pa trenutno ni možno. Potrebna bi bila ustrezna sanacija čelnih nasipov za vključitev tega območja v pripravo slanice oziroma soli. "Deponirano blato bi bilo po dveh letih potrebno odstraniti in območje vrniti v prvotno stanje," pravi direktor Solin.

Godnič: "Mulj bi za vedno obležal v solinah"

"Na osnovi spremenjenih dejstev smo 14. marca zavrnili podpis pogodbe o brezplačni uporabi zemljišča v KPSS za potrebe deponije izkopanega mulja," je pojasnil Godnič, ki je prepričan, da bi "mulj za vedno obležal v solinah in trajno degradiral izparilna polja na območju Lere".

V Sečoveljskih solinah propad projekta sicer obžalujejo, saj je ureditev vhoda v Jernejev kanal tudi v njihovem interesu. Je pa Godnič poudaril, da je direkcija za vodo piranski občini ponudila alternativne površine za neposredno odlaganje mulja, in sicer desni breg Jernejevega kanala, a da so "žal nosilne kapacitete teh odlagališč očitno premajhne za predvideno poglabljanje in velikost pristanišča".

Kristijan Cerovac

Cerovac: "Zadeva je šla v pravo smer" 

Da se je projekt gradnje ribiškega pristanišča na Seči zaustavil, pa je zadovoljen Kristijan Cerovac iz GZOP: "Zadeva je šla v pravo smer. Zdi se mi prav, da občina ne bo kandidirala za evropska sredstva, ker je bila pravno-formalno marsikatera stvar spregledana, tu mislim na uredbo o Krajinskem parku Sečoveljske soline, Ramsarsko konvencijo, kulturno dediščino, ki bi se morala umakniti ... Občina govori o "mrtvih" solnih poljih, a tudi ta "mrtva" polja so del Sečoveljskih solin."

Občinski svetnik je sicer poudaril, da je "absolutno za" ureditev predela pristanišča na Seči v urejen, vsem dostopen prostor, a ne na način, kot je bilo to zastavljeno. Obširneje naj bi se sicer v GZOP na to temo odzvali v kratkem.