ČUVAJ - ROMAN O STRAHOVIH SODOBNE DRUŽBE IZPOD PERESA FLAMSKEGA PISATELJA

Roman Čuvaj prinaša alegorično pripoved o družbi 21. stoletja. Dogajanje se večinoma vrši v podzemnem parkirišču luksuznega stanovanjskega bloka. V njem živita vestna čuvaja Harry in Michel, ki skrbita za varnost stanovalcev. Parkirišča ne zapustita nikoli, t. i. organizacija pa jima vsake toliko dostavi zaloge hrane in nujnih potrebščin. Ko nekega dne stanovalci začnejo masovno zapuščati svoja stanovanja, čuvaja obide slutnja, da je mesto prizadela katastrofa. Kljub temu ne zapustita svojega delovnega mesta, ampak nadaljujeta z izvrševanjem svoje naloge. Zle slutnje pa načenjajo njun odnos, ki preraste v nezaupljivost, neobčutljivost, paranojo in končno v nasilje. Avtor z nenavadno napetostjo in vzdušjem osamljenosti bralca prisili, da se z lastnimi strahovi sooči tudi sam. Roman je prevedla Mateja Seliškar Kenda.

Peter Terrin (1968) je flamski avtor, ki ga kritiki opisujejo kot mojstrskega stilista, ki s svojimi deli vedno znova preseneča. Uveljavljeni dramaturg in kolumnist je svoj prvenec, zbirko kratkih zgodb Koda "De code" (Koda) objavil leta 1998, tri leta pozneje pa tudi svoj prvi roman "Kras" (Praska). S poznejšimi deli je v Belgiji obveljal za enega najperspektivnejših pisateljev. Za pričujoči roman, ki je v Belgiji izšel leta 2009, je bil nominiran za nagrado Libris, leta 2010 pa je zanj prejel nagrado Evropske unije za književnost.

SVOJE IGRE: IZBRANE - IZBOR 11 JESIHOVIH DRAM

Jesihova dramatika predstavlja ob pesništvu in prevajalstvu pomemben del njegovega literarnega dela. Različni literarnozgodovinski teksti jo opredeljujejo kot najreprezentativnejši primer dramatike t.i. ludizma, ki je bil najmočneje zastopan v 70. letih minulega stoletja. Kljub temu Jesihovo delo ni ovrednoteno enoznačno. V opredelitvah se kaže dilema, ki zadeva odnos med ludizmom in realnostjo, med konceptom drame kot igre, zavezane predvsem jeziku in možnostim igre, ki jih ta ponuja, in pa dramo kot odzivom na družbeno in politično realnost. Jesihova dela so večsmerna. So ludistična igra, igra z modelom ali parodija, spet drugič igra s kontekstom ali satira. Jesih se igra z vsem, kar je človeško, pogosto tudi z erotiko, spolnostjo, vendar vselej v prispodobi, nekako "breztelesno", zato pa nič manj žgečkljivo. Kot zgledni ludist parodira svet, ki ga uprizarja, formo, v kateri se parodija izreka, in tudi samega sebe, ki je vir izrekanja, je med drugim v spremni besedi k 11 Jesihovim igram zapisal Blaž Lukan.

Milan Jesih (1950) je študiral primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je član Skupine 442 in v njenem okviru soavtor predstav Žlahtna plesen Pupilije, Ferkeverk in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki. Temelj Jesihove poezije je ironična in satirična jezikovna igra. Je dobitnik več nagrad: velike in male Prešernove, Župančičeve nagrade, Jenkove nagrade, Grumove nagrade in Sovretove nagrade.

IZŠLA POENOSTAVLJENA RAZLIČICA ROMANA PRIGODE HUCKLEBERRYJA FINNA

Zgodba romana Prigode Huckleberryja Finna je postavljena v mestece ob reki Misisipi, v 50. leta 19. stoletja. V izvirniku je Mark Twain po lastnih besedah uporabil kar sedem različnih narečij, ki so se govorila ob reki Misisipi. V pričujoči izdaji so jezikovno raznolikost priredili slovenskemu jezikovnemu okolju. Pobegli suženj Jim v romanu govori v izrazitem narečju. Ker nobeno slovensko narečje ne more zadostno upravičiti izbire, so se odločili za mešanico slovenščine in jezika južnih sosedov. Z izbiro govorice so, kot so zapisali v založbi, nakazali problematiko enega najbolj deprivilegiranih slojev sodobne slovenske družbe, delavskega razreda iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Knjiga je obogatena z opisom oseb, značilnostmi dobe, navajajo pa tudi vire ter podajajo vprašanja v razmislek in predloge za razpravljanje o prebranem. Zgodbo dopolnjujejo ilustracije Judith Hunt. Delo, ki ga je priredila Anna Kirwan, je v prevodu Mete Osredkar izšlo v zbirki Prve prave. Ta ponuja skrajšane različice klasičnih literarnih del za bralce, stare od osem do 13 let.

DAJMO, INE! - SLIKANICA S PRIGODO PRIKUPNE DEKLICE INE IN NJENEGA BRATCA

Slikanica Dajmo Ine! prinaša zgodbico o norveški deklici Ine in njenem mlajšem bratcu z imenom Hasse, ki se podata na izlet v gozd v enem izmed zimskih dni, prežetim s skandinavskim mrazom. Klub temu s svojim pogumom in toplino navdušujeta mlade bralce po vsem svetu. Njuna avtorja sta mednarodno priznana in večkrat nagrajena norveška ustvarjalca: pisatelj Tore Renberg in ilustrator Oeyvind Torseter. Slikanico je poslovenila Jana Bauer.

Več iz rubrike Kultura:

Od druge polovice februarja na ogled Picassova dela

Stan Lee praznuje 90 le

Marko Jakše v Izoli