Večji del tal na Grenlandiji je sicer trajno zamrznjen, a postopno taljenje ledenikov omogoča vse večji dostop do bogastev, ki se skrivajo v tleh. Oba glavna kandidata se strinjata, da je treba naravne vire izkoriščati, se pa razlikujeta njuni mnenji o najbolj primernem načinu.

Kleist je tako naklonjen privabljanju tujih vlagateljev. Pred kratkim je parlament na njegovo pobudo sprejel zakon "velikega obsega", ki zagotavlja posebne pravice tujim podjetjem, ki v velike rudarske družbe vložijo več kot pet milijard kron (670 milijonov evrov).

Na drugi strani Hammondova opozarja, da si mora država zagotoviti svoj delež dobička iz naslova koriščenja naravnih virov. Tako si prizadeva za uvedbo neke vrste licenčnin na surovine.

Grenlandski 31-članski parlament ima sicer v skladu z zakonodajo iz leta 2009 ves nadzor nad otoškimi naravnimi viri. Prvi rezultati volitev bodo predvidoma znani v sredo okoli poldneva.

Grenlandija je leta 1775 postala danska kolonija, kar je ostala vse do leta 1953. Takrat je Danska spremenila ustavo, otok pa je postal provinca. Leta 1979 je Grenlandija dobila omejeno avtonomijo, to je lastna parlament in vlado ter pravico do samoodločanja na področju zdravstva, šolstva in socialne oskrbe.

Leta 2009 so si nato Grenlandci zagotovili priznanje kot narod, imajo pa tudi pravico do samoodločbe. Grenlandska vlada je pridobila nove pristojnosti na področju pravosodja in policije, v določeni meri pa tudi pri zunanji politiki. Grenlandščina, inuitski jezik, pa je poslej uradni jezik.

Sorodne vsebine:

O vstopu v vlado še izvršni odbor in svet DeSUS

Berlusconijevi poslanci zasedli sodišče

SD se utrjuje na prvem mestu