O zadnjem opažanju brazdastih kitov v severnem delu Jadrana smo povprašali Tilna Genova iz društva Morigenos, ki nam je povedal, da jih njihovo društvo sicer ni zabeležilo, je pa o njihovem prihodu sam izvedel na spletu, kjer si je ogledal tudi videoposnetke.

"Brazdasti kiti so druga največja žival na svetu (za sinjim kitom). Na severni polobli zrastejo do 23 metrov in tehtajo do 50 ton, na južni polobli pa do 26 metrov in tehtajo 80 in celo več ton. Je edina vrsta vosatega kita, ki živi v Sredozemlju," je obrazložil.

Po njegovih besedah jih pogosteje opazijo v južnem delu Jadrana, malo manjkrat pa v severnem delu Jadrana: "Kljub temu pa ni tako zelo redko, da jih opazimo v našem delu morja. V povprečju na dva, tri ali štiri leta, vendar le kot posamezne primerke ali največ v paru. Nazadnje smo dva opazili in tudi spremljali novembra 2020 v Tržaškem zalivu in ob slovenski obali."

Brazdaste kite so v Tržaškem zalivu in ob slovenski obali nazadnje opazili in spremljali novembra 2020.

O tem, kaj jih privabi v skrajni severni del Jadrana, nam je Genov povedal, da točnih vzrokov ne zna pojasniti in da to tudi ne pove, da bi bilo z njimi kaj narobe: "Lahko sledijo virom hrane, včasih pa mogoče preprosto zaidejo."

Je pa za brazdaste kite značilno, da imajo zelo dobro orientacijo v prostoru in se jim ne zgodi, da bi nasedli na preplitvi obali. Genov je povedal, da ta vrsta kita živi na območju, ki so razmeroma oceanska, kjer so vode bolj globoke. Ker severni del Jadrana ni tipično območje njegovega bivanja, se zaradi karakteristik okolja lahko približajo obali. Tako sta dva primerka, ki so ju spremljali novembra 2020, plavala približno kilometer od obale.

Kot zanimivost nam je še povedal, da je bila leta 2002 pred slovensko obalo najdena poginula samica, in sicer dobrih 600 metrov stran od Morske biološke postaje Piran. Njeno okostje zdaj hranijo v Naravoslovnem muzeju v Ljubljani z imenom Leonora.