Predlog zakona predvideva možnost odloga izvršbe inšpekcijskih ukrepov, ki se nanašajo na nelegalno gradnjo, neskladno gradnjo ali objekt, ki se uporablja brez uporabnega dovoljenja, za eno leto od uveljavitve zakona. To možnost bodo lastniki teh objektov lahko izkoristili z vložitvijo pritožbe na (sicer pravnomočno) odločbo. Moratorij ni predviden za druge kršitve v zakonu in za nevarne gradnje.

Prenova sistemske ureditve

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor se je lotilo prenove sistemske ureditve področja prostora in gradnje objektov in dokler ne bo področje na novo urejeno, želijo preprečiti potencialne krivice, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister Omrzel.

Možnost moratorija ne pomeni, da se gre v legalizacijo, ampak da imajo vsi možnost pritožbe, na osnovi katere se bo objekt ponovno obravnavalo, je dejal minister, ter da objekti, ki izpolnjujejo pogoje za legalizacijo, pridobijo gradbeno dovoljenje in se legalizirajo.

Kot primer je navedel objekt, ki stoji na območju, za katerega je občina spremenila prostorske akte - kar pomeni, da ima ta objekt, ki je sedaj predviden za rušenje, možnost legalizacije. "In to bi bila krivica. To želimo preprečiti," je dejal Omerzel.

Možnost odloga inšpekcijskih izvršb

Predlog novele poleg moratorija sistemsko ureja možnost odloga inšpekcijskih izvršb, ki se nanašajo na nelegalno gradnjo, neskladno gradnjo ali objekt, ki se uporablja brez predpisanega uporabnega dovoljenja, za čas po izteku obdobja moratorija.

Odlog za dobo šestih mesecev

In sicer bo možen odlog za šest mesecev, če gre za stanovanjski objekt, v katerem vsaj od začetka inšpekcijskega postopka prebiva inšpekcijski zavezanec ali druge osebe, ki nimajo v lasti in posesti druge nepremičnine, primerne za bivanje. Za šest mesecev bo odlog možen tudi, če se v objektu opravlja gospodarska dejavnost in bi zavezanec ostal brez edinega vira pridobivanja sredstev za preživljanje oz. bi dejavnosti s tem nastala večja gospodarska škoda ali pa bi bil to razlog za odpuščanje delavcev. Tovrsten odlog bo možen tudi, če gre za objekt, ki ga za opravljanje nalog potrebuje občina ali država.

Odlog tudi v primerih pobude za spremembo prostorskega akta

Odlog bo možen tudi v primerih, ko bo inšpekcijski zavezanec podal pobudo za spremembo prostorskega akta, ki jo je občina sprejela, in sicer do sprejema prostorskega akta, vendar največ za tri leta. Poleg tega bo odlog možen, ko bo inšpekcijski zavezanec vložil popolno zahtevo za izdajo gradbenega oziroma uporabnega dovoljenja, in sicer do dokončnosti odločbe o zahtevi za izdajo gradbenega oz. uporabnega dovoljenja.