Med postopkom se ugotavlja okoliščine opravljenega policijskega postopka in uporabo policijskih pooblastil, ne pa tudi, ali je pritožnik storil prekršek oziroma kaznivo dejanje. S pritožbenim postopkom se namreč pritožnik ne more izogniti kazenskemu postopku ali postopku o prekršku. V pritožbeni postopek prav tako ne spadajo ugovori ali zahteve za sodno varstvo v prekrškovnem postopku in pobude, ki ne izpolnjujejo pogojev pritožbe.

Kot piše v brošuri, je pritožba smiselna, če se posameznik ne strinja z ravnanjem policista pri opravljanju policijskih nalog, njegovo ravnanje pa bi lahko pomenilo kršitev človekovih pravic. Pritožbo je treba na sektor za pritožbe zoper policijo ministrstva za notranje zadeve posredovati najkasneje v 45 dneh po dogodku.

Pritožbo se lahko vloži pisno, ustno ali po elektronski pošti, poleg svojih podatkov pa mora pritožnik še opisati domnevno policistovo sporno ravnanje. Če ima dokaze, naj jih priloži.

Pomiritveni postopek

Pritožbe zoper policiste se rešuje v pomiritvenem postopku pri vodji organizacijske enote policije ali pred tričlanskim senatom ministrstva. V pomiritvenem postopku se preveri vsa dejstva, vodja organizacijske enote, kjer dela policist, zoper katerega je spisana pritožba, pa opravi razgovor s pritožnikom. Če se pritožnik strinja z ugotovitvami in ukrepi vodje, se pritožbeni postopek zaključi s podpisom zapisnika.

Senat pa pritožbo obravnava, če se pritožnik ne odzove vabilu na razgovor pri vodji organizacijske enote policije in pisno sporoči, da želi nadaljevanje pritožbenega postopka na senatu ali pa se pritožnik ne strinja z ugotovitvami vodje v pomiritvenem postopku. Izjema so le primeri pomiritvenega postopka, ko se je okoliščine zadostno preverilo in je dejansko stanje pravilno ugotovljeno, nadaljnji postopek pred senatom pa ne bi pripeljal do drugačne odločitve.

V primeru očitkov o hujšem posegu v človekove pravice

Pritožbo se neposredno pred senatom brez pomiritvenega postopka obravnava pri očitkih o hujšem posegu v človekove pravice. V pritožbenem postopku pred senatom se očitke temeljito preveri, zbere vsa dokazila in pripravi poročilo, piše v brošuri.

Na sejo senata se povabi pritožnika in policista, zoper katerega je bila vložena pritožba. Oba lahko predstavita svoja dejstva. Senat nato z glasovanjem odloči o utemeljenosti pritožbe, njegova odločitev pa je dokončna.

Število pritožb upada

Sicer pa tudi primerjava podatkov med letoma 2011 in 2012 kaže, da število pritožb upada. Leta 2011 so jih namreč našteli 627, lani pa 479.

Pritožbeni senat je pred dvema letoma obravnaval 227 pritožb, lani pa 218, ko je v 28 primerih odločil, da je bila pritožba delno ali v celoti utemeljena. Leta 2011 je bilo takih primerov 27.

Najpogosteje so se državljani pritoževali zaradi načina izvedbe določenega pooblastila ali nestrokovne izvedbe policijske naloge ter nato zaradi neprimernega odnosa policista, manj pa zaradi opustitve policijske naloge in domnevne prekomerne uporabe prisilnih sredstev. Znaten je bil tudi delež pritožb, ki jih niso obravnavali, saj so bile vložene prepozno, je pritožnik odstopil od pritožbe ali pa je bila pritožba nerazumljiva oziroma nepopolna, so še dodali na ministrstvu.