Na ministrstvu za zdravje so pripravili predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva. Ta med drugim predvideva omejitev najvišjega izplačila nadomestila za bolniško odsotnost, in sicer na višino 2,5-kratnika povprečne bruto plače v Sloveniji. Ministrstvo je deležnikom predlog poslalo prejšnji četrtek popoldne in jih prosilo za oddajo pripomb do petka, s tako kratkim rokom pa številni deležniki niso bili zadovoljni, zato so danes na ministrstvu rok podaljšali do prihajajočega četrtka.

"V vsej pripravi smo se mogoče nekoliko zakalkulirali. Seveda smo rok takoj, ko so nas deležniki opozorili, da je prekratek, podaljšali. Upam, da bo zdaj dovolj dolg, da bodo uspeli pregledati zakon, saj si želimo njihovih povratnih informacij, da jih bomo lahko tudi upoštevali pri nadaljnji pripravi," je v izjavi za STA in TV Slovenija po nagovoru skupščine Zdravniške zbornice Slovenije povedala ministrica Prevolnik Rupel.

Na vprašanje, kako komentira očitke nekaterih deležnikov, da predlog zakona vsebuje tudi sistemske posege v zakonodajo, ne le nujne ukrepe, je odgovorila, da meni, da so s predlogom naslovili predvsem nujne ukrepe. Tako ocenjuje, da je tudi predlagana omejitev višine nadomestil za bolniško odsotnost v trenutnih razmerah nujen ukrep. Ta ukrep bi sicer na letni ravni za zdravstveno blagajno pomenil okvirno 11 milijonov evrov prihranka, je razvidno iz predloga zakona, ki ga je neuradno pridobila STA.

Predlog zakona je sicer predviden za sprejemanje po nujnem parlamentarnem postopku. Na ministrstvu po besedah ministrice predvidevajo, da bo sprejet do konca leta. Predlog namreč med drugim podrobneje določa način pobiranja obveznega zdravstvenega prispevka, ki se bo po ukinitvi obveznega zdravstvenega zavarovanja uveljavil s 1. januarjem prihodnje leto.

Pred izjavo za medije pa je ministrica v nagovoru skupščine zdravniške zbornice poudarila, da se na ministrstvu zavedajo, kako pomemben je zavzet, zadovoljen in motiviran kader v zdravstvu, zato so že začeli pripravljati nekatere spremembe, ki bodo olajšale tudi delo zdravnikov.

Tako je članom skupščine predstavila nekatere rešitve omenjenega interventnega zakona. Ta pri mladih zdravnikih uvaja možnost opredeljevanja pacientov že v tretjem letu in ne več šele četrtem letu specializacije družinske medicine. Prav tako predlog zakona zagotavlja možnost ustreznega nagrajevanja zdravstvenih delavcev v ekipah ambulant družinske medicine, pa tudi otroškega in šolskega dispanzerja, ki opravljajo dodatno delo. Doslej je bilo tovrstno nagrajevanje le začasen ukrep. Predlog zakona bi odpravil zgornjo mejo števila ponudb za delo v Sloveniji za zdravnike ter širil obveznost vključevanja v zagotavljanje dežurne službe in neprekinjene nujne zdravniške pomoči na vse zdravnike, ki delujejo v javni zdravstveni mreži.

Spomnila je, da pripravljajo tudi nov predlog zakona o digitalizaciji, ki bo omogočil zbiranje vseh izvidov in "slikovnega materiala" na enem mestu, kar bo zmanjšalo potrebo po ekonomsko neupravičenem ponavljanju preiskav.

V svojem govoru se je dotaknila tudi priprave splošnega dogovora v zdravstvu za prihodnje leto. "Ker predlog splošnega dogovora s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ni upošteval vseh usmeritev zdravstvene politike za leti 2024 in 2025, smo na ministrstvu ta predlog morali zavrniti," je pojasnila in dodala, da bo moralo ministrstvo, glede na današnji datum, predvidoma tudi za prihodnje leto žal zopet sprejeti uredbo.

Danes se je po njenih besedah zopet sestala delovna skupina za pripravo protokola urejanja čakalnih seznamov, ki pa do soglasja še ni prišla. Pripraviti sicer želijo protokol, ki bo vseboval tudi IT-rešitve za razbremenitev zdravstvenega kadra, hkrati pa bo protokol prinesel večje obveznosti pacientov. Ti bodo morali sprejeti večjo odgovornost in se terminov, na katere so naročeni, v veliki meri držati. Analiza prvih pregledov na 10 področjih v zdravstvu, ki so jo pripravili na ministrstvu za zdravje, je namreč pokazala, da trenutna stopnja odpovedovanja terminov znaša 20 odstotkov.