Občina Piran, Krajevna skupnost Strunjan in Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Piran so v petek pri strunjanskem spomeniku priredili spominsko slovesnost prvim otroškim žrtvam fašizma v Evropi. Slovesnosti so se udeležile tudi številne borčevske delegacije in organizacije, so sporočili iz kabineta piranskega župana.
MINEVA 101 LETO OD GROZLJIVEGA ZLOČINA V STRUNJANU: "Obstaja krivda, ki ne more biti oprana" (FOTO)
Piran
Slavnostna govornica, senatorka v Rimu Tatjana Rojc, je spregovorila o neopravičljivosti dejanj, ki se jih vsako leto spominjajo na slovesnosti.
"Obstajajo krvniki in žrtve, ki jim nihče in v nobenem primeru ne more zamenjati vloge. Obstajajo zločini, ki jih ne moremo opravičevati. Obstaja krivda, ki ne more biti oprana. Vsak poskus spreminjanja zgodovinske resnice je greh. Zgodovinskega spomina ne moremo poenotiti, niti ga izrabljati v propagandne namene, smo pa dolžni, da spoštujemo pravico drugih, da žalujejo za svojimi mrtvimi. Ker poznamo bolečino," je dejala.
Zbrane so nagovorili tudi podpredsednik krajevne skupnosti Gianfranco Giassi, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Piran Bojan Česnik in piranski župan Đenio Zadković, ki je v svojem pozdravnem govoru poudaril pomen odgovornosti posameznika. "Današnja slovesnost je posvečena spominu na nedolžne otroke, na strunjanske žrtve in na žrtve vojn, ki se dogajajo še danes. Namenjena je vsem, ki verjamemo, da moralni kompas ni luksuz in si ga lahko privošči vsak, ki se zanj zavestno odloči, da mu bo sledil," je poudaril župan.
Spominske slovesnosti v čast padlim otrokom so se po dveh letih udeležile tudi številne borčevske delegacije in organizacije, tudi vojaške in policijske organizacije.
Letos mineva 101 leto od zločina, ko so italijanski fašisti 19. marca 1921 v Strunjanski dolini med vožnjo z vlaka na poti v Trst streljali na otroke in jih sedem zadeli. Pod streli sta dva otroka umrla, pet je bilo ranjenih, med njimi dva tako hudo, da sta vse življenje ostala invalidna.
Komentiraj
Zakaj se ne delajo take proslave in psominska obeležje tam, kjer so bili odvrženi otroki po vojni? Dvoličnost?
Posledično sledi: eni otroki so bolj pomembni, ker "naši", drugi pa ne, ker smo jih mi. Baje upravičeno.
A je upravičeno ubiti otroka?
Rad bi tudi opozoril na rdečo zvezdo na spomeniku in napisu, da so padli za svobodo. Igrali so se in se niso bojevali. Niso se borili in niso se upirali komurkoli. Kaj so ti otroki naredili za svobodo?
Prav je, da se takih zločinov spomnimo in obsodimo nasilje. VSAKO! Vse ostalo je samo propaganda. In s tega vidika dam prav ManofStil. Prej ali slej vseh teh "kavazi borcev" ne bo več, ostali bodo samo še "ponosni" potomci (z vsemi pridobljenimi bonitetami: nezaslužene pokojnine, zaplenjeno premoženje po vojni ubitih ali izgnanih,.. ipd).
Nasilje nad otroki se izvaja vsakodnevno. Raje se tega zavedajmo in spomnimo vsak dan. To je dandanašnja resnica, nasilja in izkoriščanja otrok je še vedno zelo, zelo veliko.
A to je druga zgodba, a ne partizani?
Ce ne bi bilo komunistov se ti verjetno ne bi rodil tukaj in dajal v najem podedovanega stanovanja.
A v tem primeru gre za očitno zlorabo otroških nedolžnih žrtev.
Predvsem pa je moteča neenakovredna obravnava z drugimi enako zločinsko pobitimi otroki, ki nimajo niti groba, kaj šele spomenik. V stilu: še pramalo smo jih.
Predvsem pa komentar @Dreka: Če ne bi bilo komunistov, se nekdo niti rodil ne bi.... A ni smešno? In verjetno polnoletna oseba, ki naj bi bila funkcioalno in opravilno sposobna. A je to normalno? Otrok bi se rodil vseeno, ne glede na ideologijo. A nekateri so zaslepljeni, indoktrinirani... nekateri pa preprosto pokvarjeni, zlobni in ... izgubljene duše.