Bibliobus: Zgodbe v žaklju

Na kulturni praznik, 8. februarja, ob 10. uri bo bibliobus Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper obiskal Ukmarjev trg v Kopru. Za obiskovalce bibliobusa bodo prvič na voljo Zgodbe v žaklju! Gre za žakeljčke s knjižnim presenečenjem, ki si jih bodo obiskovalci lahko izposodili. Poleg malih presenečenj bodo knjižničarji koprske knjižnice poskrbeli za zabavo ob pravljični animaciji za otroke, obiskala jih bo tudi Rovka Črkolovka. Pozabili niso niti na odrasle, ki jih bodo v svet branja popeljali ob predstavitvi bralnega kluba Čas za eno štorijo.

Program:

- Bibliobus - od 10. do 13. ure

- Pravljična animacija z Rovko Črkolovko - ob 10. uri

- Bralni klub Čas za eno štorijo - ob 11. uri

Povej mi zgodbo

V Narodno in študijsko knjižnico se vračata dr. Barbara Baloh in Samanta Kobal s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Obe sta Narodni dom obiskali že lansko leto, ko so se spominjali 100-letnice rojstva italijanskega pisatelja Giannija Rodarija. Takrat sta z drugimi gosti predstavili knjigo Od tu in tam, pravljični cvetnik, v kateri sta kot urednici zbrali 34 Rodarijevih zgodb in pesmi v prevodu Eveline Umek in Mirana Košute. Knjigo spremljata dve monografiji, ki sta izšli naknadno: znanstvena, v kateri so zbrani različni članki posvečeni Rodariju in njegovemu opusu, ter strokovna z naslovom Povej mi zgodbo, monografija s podpornimi strategijami za ustvarjalno pripovedovanje.

Slednja, ki jo je navdihnilo prav Rodarijevo delo, je posvečena pripovedovanju, pisanju in ustvarjanju. Kot sta zapisali avtorici, bralci ob njenem prebiranju postanejo pripovedovalci svojih izvirnih zgodb. Kako in na kakšen način se tega prijetnega opravila lahko lotijo, pa skozi monografijo delita Nanika in Gaj, ki bralce vodita skozi čarobne svetove pripovedovanja in ustvarjanja zgodb.

Nanika in Gaj sta glavna junaka nove monografije, ki bo zagotovo prišla prav vsem, ki se želijo lotiti kreativnega pisanja in pripovedovanja zgodb. V sodelovanju z Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja Koper bodo v Oddelku za mlade bralce (Ul. Filzi 14) obeležili slovenski kulturni praznik v četrtek, 9. februarja, ob 18. uri.

Giannija Rodarija je slovenski prostor spoznal že v 60. letih prejšnjega stoletja po zaslugi tržaške pisateljice Eveline Umek, ki je prevedla številna njegova dela in tudi Srečanje z domišljijo (1977), esej z napotki za starše, učitelje in promotorje, ki še danes velja za vademekum ustvarjalnega pripovedovanja.

Pravljično pustno rajanje

Osrednja knjižnica srečka Vilharja Koper vabi otroke in starše na Pravljično pustno rajanje. Posebno pravljično urico bodo izpeljali v četrtek, 16. februarja, ob 17. uri na Oddelku za mlade bralce.

Pravljičarka Lucija bo otrokom prebrala pravljico o pustu in o tem, kako je bila pregnana zima. Pust (pustni teden) je čas, ko se oblečemo v pustno šemo, maškaro. Pust je med Slovenci pomemben ljudski praznik, kar dobro pojasni star slovenski pregovor, ki pravi: "Če maškare visoko skačejo, bo lan visok, če divje plešejo, bo repa debela!"

Praznovanje pusta ali pustovanje predstavlja most med zimo in pomladjo, saj odganja mraz in v deželo privablja toplejše dni. Od nekdaj velja za enega najbolj priljubljenih praznikov, saj se pustnih zabav, pestrega dogajanja, pregrešnih dobrot, radostnega vzdušja in zanimivih pustnih mask razveselimo prav vsi, ne le najmlajši.

Poleg zanimive pravljične poslastice bodo otroci lahko izdelali čisto svojo pustno masko ali pa oblekli pravljične kostume, ki jih bodo zanje pripravili na Oddelku za mlade bralce. Če otrok želi, lahko pride na pravljico že našemljen.

Razstava Jules Verne - Pionir znanstvene fantastike

Koprska knjižnica vabi vse knjižne navdušence na razstavo z naslovom Jules Verne - Pionir znanstvene fantastike, ki bo na ogled od 6. februarja do 31. marca 2023, na Oddelku za mlade bralce.

V mesecu februarju posvetimo 8. februar izjemnemu pesniku Francetu Prešernu, a le malokdo ve, da se je na isti dan rodil začetnik mladinske znanstvene fantastike Jules Verne.

Jules Gabriel Verne je francoski pisatelj. Rodil se je 8. februarja 1828 v mestu Nantes v Franciji. Velja za pionirja znanstvene fantastike kot književne zvrsti. Pisal je o potovanjih s plovili v vesoljskem prostoru, z zrakoplovi v zraku in s podmornicami pod vodo, še preden so bila ta sploh mogoča. V sodelovanju z Michelom Carreom je pisal librete za operete. Nekaj let je usmeril v gledališko ustvarjanje in pisanje potopisnih zgodb, ki jih je napisal za Musée des Familles. Prav slednje so razkrile njegovo nadarjenost pripovedovanja o krasnih čudaških potovanjih in prigodah.

Razstava Navida Fadaeeja Nazerja iz Irana – Krik pod oceanom

Navid Fadaee Nazer je razstavo Krik pod oceanom pripravljal v letih 2020 in 2021. Avtor že nekaj let živi v Mariboru, v svojih slikah pripoveduje o usodah in položaju žensk v Iranu in drugih muslimanskih deželah, o zakonih, ki prepoveduje ženskam petje v javnih prostorih, udeležbo na športnih prireditvah, obvezno nošenje pokrival, kot je hijab, ter o kaznovanju žensk s kamenjanjem.

Razstava bo na ogled od 9. do 28. februarja, avtor pa bo svoja dela podrobneje predstavil 28. februarja, ob 18. uri v avli Knjižnice Koper.

Razstava Ubald Vrabec: njegova glasba, njegov čas

Odsek za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske knjižnice Trst in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru sta ustvarila dvojezično dokumentarno razstavo Ubald Vrabec: njegova glasba, njegov čas, ki bo na ogled od 13. do 28. februarja v avli koprske knjižnice. Avtorji razstave so Gabriela Caharija, Štefan Čok ter Gorazd Bajc.

V ponedeljek, 13. februarja, ob 18. uri bo v Avli knjižnice potekala predstavitev jubilejne razstave ob 30. obletnici smrti skladatelja Ubalda Vrabca, ki prikazuje njegovo glasbeno in družbenopolitično delovanje v zgodovinskem kontekstu in ima širši pomen, saj je njegova življenjska zgodba za primorski prostor tudi paradigmatična.

Hema – zgodba o gradiščih

Skupnost Italijanov Hrvatini vas v torek, 7. februarja, ob 18. uri vabi v Kulturni dom v Božičih na projekcijo filma Hema – zgodba o gradiščih, ki je nastajal v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja Koper.

Naši predniki, prebivalci kaštelirjev, so poseljevali dežele Caput Adriae še pred nastankom Trsta. Hema je deklica, ki živi v železni dobi na kaštelirju v Elerjih in se kot vsi otroci naveže na majhno žival, ki jo najde po naključju. Njen oče, trgovec s soljo, je protagonist žalostnega rituala, ki ga bo Hema posnemala. Nato se film preseli v sedanjost, kjer deklica podobna Hemi na poučnem izletu na istem gradu po naključju razkrije najdbo, ki bo vzbudila čustveno vez s preteklostjo. V obeh obdobjih je prisotna figura ptice roparice, ki od zgoraj nadzoruje človeško dogajanje okoli gradu.