Poziv obalne poslanke Meire Hot ni prva pobuda, naslovljena na infrastrukturno ministrstvo glede ureditve prometne problematike v slovenski Istri. Že dolgo in predvsem neuspešno se vrstijo pobude za celovit odgovor na prometno problematiko v slovenski Istri. Vinjetni režim na hitri cesti Škofije-Koper moti domačine, obiskovalce ter turistične delavce, ki zaradi tega beležijo izgube.

Ob tem je Hot izpostavila, da vinjetni režim evidentno in po nepotrebnem ustvarja velike logistične težave za lokalno prebivalstvo: "V izogib nakupu vinjete se namreč ogromno voznikov preusmeri na lokalne in regionalne ceste skozi naselja, namesto da bi uporabljali hitre ceste, ki so dejansko namenjene tranzitnemu prometu. Prav premoščanju takšnih situacij je bila posebej namenjena dograditev predora Markovec, vendar brez učinka."

Po njenih besedah takšnemu režimu ne nasprotujejo zgolj fizične osebe, temveč vsaj posredno tudi mednarodno pravo. Ukinitev vinjet bi zagotovo pomenila ukrep v duhu Osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, ki sta se v njem dogovorili za omogočanje avtocestnih povezav z namenom spodbujanja čezmejnega pretoka in vsestranskega sodelovanja. "Na negativne vplive vinjetnega režima opozarjajo tudi občina Trst in Deželni svet Furlanije," je dodala.

"Morda slišimo argumente, da bi se s tem v državni proračun prineslo manj denarja, vendar je takšno razmišljanje ozkogledno. Turizem ima namreč bistveno višji potencial za polnjenje državnega proračuna in druge multiplikativne učinke, ki presežejo izpad zaradi ukinitve vinjet na tem delu cestnega omrežja," je poudarila Hot. Kot primer je navedla, da vinjetni režim odvrača predvsem potencialne kratkoročne obiske Pirana, ki težko racionalizirajo plačilo vinjete.

"Če potegnemo črto, je izvajanje vinjetnega režima na hitri cesti Škofije-Koper nesmiselno, neproduktivno in neznosno. Ob vseh argumentih proti sistemu lahko zgolj sklenem, da uporaba vinjet ohranja nesprejemljiv status quo. Trenutno stanje namreč ne upošteva dejstva, da imajo konkretne situacije različne specifike. Ne upošteva principov, ki jih uvaja Osimski sporazum. Ne upošteva konkretne situacije na drugi strani meje. Ne jemlje v zakup lokalnih dinamik turizma," je zaključila Hot.