O delovanju te sredine mladinskih društev, zavodov in klubov smo se pogovorili z vodjo Mladinskega centra in hotela Ajdovščina Matejem Likarjem. Zgovoren fant je ob opoldanski kavi dodobra obrazložil delovanje Hiše mladih in po svojih občutkih opisal tudi ajdovsko mladino.

Občina Ajdovščina bo v novembru še uradno v roke dobila certifikat Mladim prijazna občina. Zakaj misliš, da Občina Ajdovščina prejema to posebno listino?

Certifikat podeljuje Mladinski svet Ajdovščina. Definitivno ima zasluge za certifikat tudi ta hiša, vendar je tista nova stvar, ki je pripeljala do te nagrade, strategija za mlade, ki jo je sprejela Občina Ajdovščina kot ena prvih občin v Sloveniji. To je recimo tisto, kar je morda manjkalo lani in se je letos sprejelo.

Kaj je zapisano v tej strategiji?

Predvsem gre za to, da smo Občina in delavci – prostovoljci v mladinskih organizacijah – skupaj z mladimi pri snovanju strategije opazili polno stvari. Na primer: mladi so predlagali rešitve, ki že obstajajo, toda informacije o tem očitno žal niso prišle do njih. Tako smo se zdaj vsi zavedli, da moramo pričeti delati predvsem na promociji. Prvi koraki v to smer so že stekli, Mladinski svet Ajdovščina je postavil spletni portal Winfo.si (Ajdovski informacijski portal), ki ga z informacijami polnimo vsi. Glede portala slišim same pohvale, ker je zelo dober informacijski sistem, saj si lahko izbereš, kaj te zanima, in si o tem obveščen. Ne vem sicer točne številke, koliko naročnikov novic Winfo ima, toda, kot rečeno, za enkrat samo pohvale. Je pa portal še izjemno nova stvar in potrebuje še nekaj časa, da se prime med mladimi.

Ste v raziskavi odkrili še kakšne druge zanimive informacije?

Ja, očitek med mladimi je bil tudi, da se dogaja vse v Ajdovščini, po okoliških vaseh pa bolj malo. Moramo vedeti, da ima Občina Ajdovščina okrog 15.000 prebivalcev, samo mesto Ajdovščina pa le okrog 7000. Zato smo z MC Hiša mladih začeli intenzivneje sodelovati tudi s krajevnimi skupnostmi.  Zavedamo se, da moramo delati za vse občane. V okviru strategije je bil narejen tudi katalog želja mladih, kaj se bo okvirno zgodilo v petih letih, in sam sem tudi v komisiji za preverjanje uresničitev tega. Lahko poudarim, da so vse stvari, ki so bile zastavljene, bile tudi izvede, za prihodnost pa so v načrtu tudi nekateri konkretni projekti.

Sicer pa moram pohvaliti občinsko politiko, ker sledi temu, kar je v strategiji obljubila. Se pravi, da ta dokument ni sam sebi namen, ampak se izvaja.

Kaj so še pokazale ankete? Kaj si želijo mladi?

Anketa je še pokazala, da več kot 90 % mladih zanima samo zabava. Od teh jih 90 % zanima še dodatno več zabave. Tako je treba seveda mladim ponuditi zabavo. A kvalitetno in menim, da vsi v Hiši mladih stremimo k temu.

Zabava se sicer dogaja predvsem v koncertni dvorani oziroma baru …

Dogovorjeni smo, da KAŠ in bar delata zabavni program, se pravi koncerte. KAŠ je sicer včasih imel tudi izlete, izobraževanja, predavanja, tečaje, ampak je bilo to še v času "debelih krav" – v 90. letih in začetku prejšnjega desetletja. Takrat je bil KAŠ neke vrste center mladinskega dogajanja, Ajdovščina kot eno redkih razvitejših industrijskih mest MC-ja še ni imela. Tako je na primer v Idriji, kjer se šele zdaj vzpostavlja MC, ker so preprosto študenti dovolj močni in samostojni. Torej, v MC-ju delamo bolj izobraževanja in prostočasne aktivnosti, za zabavo pa skrbita KAŠ in bar. Načeloma je tako, so pa seveda tudi izjeme, ko imata bar in KAŠ kake druge izobraževalne vsebine, mi pa priredimo kakšen koncert.

Ajdovščina seveda nima MC-ja od vedno, kako je nastajal ta mladinski subjekt?

Pred MC je bil CMD (Center mladinskih dejavnosti), kjer je bil drugi namen delovanja. CMD je deloval v okviru CSD Ajdovščina in je bil bolj dnevni center. Tam, v "stari Hiši mladih" (bivša vojašnica Srečka Kosovela) je bila drugačna situacija. Že stavba je odbijala starše, da bi sploh dovolili otrokom obiskovanje. Zdaj imaš internet povsod, takrat je imel CMD računalnike in mladina je hodila tja na internet pa na namizni tenis in kalčet. MC je pravno-formalno nastal 1. 1. 2009 zaradi razpisa za izgradnjo tega objekta. CMD se je preoblikoval v MC in bil priključen Zavodu za šport Ajdovščina kot notranja organizacijska enota. Takoj se je začelo pripravljati na drugačno dejavnost (kvalitetne neformalne izobraževalne vsebine in prostočasne aktivnosti), a pravi zagon delovanja pa je MC začel dejansko po 6. 5. 2011, ko smo odpri Hišo mladih na novi lokaciji v Palah. Šele tisto jesen so se začele sem seliti vse mladinske organizacije, saj je bil že prvotni namen hiše, da bi bile vse mladinske organizacije skupaj, pod eno streho.

Je bilo težko napolniti hišo z mladimi?

Vsak začetek je težak in vsaka nova stvar potrebuje čas. Sam sem sodelavcem vedno govoril, da je ajdovsko mladino treba naučiti, navaditi na novo stvar. Kar so MC, hostel, vsi mladi pod eno streho, in to v novem objektu, zagotovo bili.

Na začetku je bilo velikokrat tako, da smo bili na potopisnem predavanju na primer predavatelj, zaposleni v MC-ju in projektor. Zdaj pa ni nič čudnega, če se na predstavitvi pojavi tudi 30, 40 ljudi, in to med tednom, ko so mladi načeloma v univerzitetnih središčih.

Naučili smo se, kaj v Ajdovščini gre. Ostale organizacije delujejo na prostovoljni bazi, mi pa smo tu zaposleni, smo profesionalci. To je bila prva stvar, kar smo se morali sodelavci zavedli oz. naučiti, da moramo mi vedeti, kaj v Ajdovščini gre in kaj ne. Mi moramo na lastni koži preizkusiti. Ne moremo gledati drugih MC-jev v regiji oz. Sloveniji, ampak pri naših mladih videti, kaj vžge, in mladim to ponuditi.

Kaj vse je sploh v Hiši mladih?

Tu je hostel (mladinski hotel), prostori mladinskih društva/organizacij, MC s koncertno dvorano, večnamensko dvorano, učilnico, dvema sejnima sobama, računalniško učilnico (vse te prostore lahko mladinske organizacije v Hiši mladih uporabljajo brezplačno) in seveda bar Hiša mladih. Načrtovan je bil tudi glasbeni studio, pa je zmanjkalo sredstev z razpisa. Želimo si, da bi nekoč to uresničili. Ampak je v redu, ker imamo zdaj v tem prostoru Projektno učenje za mlajše odrasle, ki ga izvaja Ljudska univerza Ajdovščina.

Organizirani smo tako, da so društva plačujejo najemnino (le četrtino nekomercialne najemnine), da se izkaže neka resnost. Vendar je občina tako prisluhnila mladim, da je dejansko prepoznala dejavnost Mladinskega sveta Ajdovščina kot pomembno stvar v občini in jo sedaj sofinancira direktno s strani občinskega proračuna. Tako se je na delu proračuna, namenjenem mladim, "sprostilo" nekaj denarja. Posledično največje organizacije, ki imajo prostore v Hiši mladih, dobijo več denarja in s tem pokrivajo stroške prostorov, ki ji imajo v Hiši mladih. Ne bom rekel, da so stroški zanemarljivi, hiša žal ni preveč energetsko učinkovita. S tem, da smo dali bar v najem – to je še eden velik pravni subjekt, ki pa je komercialno usmerjen, vendar je bil razpis tako narejen, da mora tudi bar delati dogodke in jih, tako da imamo super sodelovanje. V kratkem naj bi tudi v letošnjem šolskem letu stekel program PUM (projektno učenje za mlajše odrasle), na Severnem Primorskem bo tu edini, kot že nekaj let.

Kako sicer deluje hostel?

Na žalost moram povedati, da denarja za marketing ni, vendar z dobrim delom, kvalitetnimi storitvami in vračanjem gostov pridobimo vseeno dovolj finančnih sredstev za obratovanje in brez hostla stroškovna plat obratovanja Mladinskega centra in hotela Ajdovščina dejansko ne bi bila finančno pokrita. Proračun Občine Ajdovščina nam pokriva štiri plače, za peto pa moramo zaslužiti sami, pokritega imamo še nekaj manj kot polovico programskega dela MC-ja (ostalo dobimo preko Javnega poziva Urada za mladino RS). Taka je situacija in tega se zavedamo. S tem smo zadovoljni. Treba pa je stremeti k boljšemu delovanju, boljšim rezultatom, tudi s tem, kar imamo. S tem, kar imamo, je treba delati majhne čudeže. Večina MC-jev po Sloveniji ima boljše finančne in kadrovske pogoje, a v Ajdovščini smo dokazali, da smo prepoznavni kot vzorčen primer delovanja MC-ja v Sloveniji, kar gre zahvala celotni ekipi MC-ja ter ostalim mladinskim delavcem mladinskih organizacij v Hiši mladih.

Hostel je začel objavljati tudi podatke, koliko gostov prespi v njem …

Veliko opazk smo slišali v teh dveh letih obratovanja. V stilu: "A Ruse imate, kaj pa Rus dela v Ajdovščini?" V hostlu smo imeli goste že z vseh možnih držav sveta. Prvo leto (dobro polovico leta smo obratovali) smo dosegli 2000 nočitev, lani 3000, letos načrtujemo isto številko. Za kaj več pa se bo moralo na širši ravni spremeniti mišljenje in angažiranost glede turizma kot gospodarske panoge. Dejstvo je, da je tudi skozi večletno recesijo, turizem edina rastoča gospodarska panoga. Druga stvar pa je še, da Ajdovci ne razmišljamo dovolj pretenciozno. Še v Ljubljani taki projekti ne zaživijo čez noč, kako bi v Ajdovščini? Ne prepotentno, ampak pretenciozno. Zakaj ne bi bila Ajdovščina in njena okolica gonilo slovenskega turizma? Imamo veliko, le pokazati bomo morali na pravilen način, predvsem pa vsi skupaj. To skupno delo nam manjka.

Za mlade v Občini  Ajdovščina se zdi, da je zares dobro poskrbljeno. Kaj pa prehod iz mladostništva v odraslost. Problemi so predvsem z zaposljivostjo ... Kako se ti zdi to v Ajdovščini urejeno?

Ko sem pričel svojo karierno pot, sem delal v kadrovski agenciji, enemu največjih delodajalcev na svetu. Vodil sem poslovalnico kadrovske agencije za Severno Primorsko in z vsakodnevnim vpogledom v zaposlitveni bazen sem videl, da v Ajdovščini takrat praktično dela niso imeli zgolj tisti, ki niso hoteli delati, in seveda težje zaposljive osebe. To je bilo pred petimi leti, torej lahko rečem, kako je bilo, in zdaj, ko ta tri leta končno delam v domačem kraju, lahko rečem le, da je brezposelnost v Ajdovščini že meji na manjšo katastrofo. Industrije v Ajdovščini na žalost zaradi različnih vzrokov in dejavnikov ni več dosti. Zavedam se, da spadam v eno zadnjih generacij, ki smo še dobili službo, pa že pri moji so bile velike težave. Moje osebno prepričanje glede mladih pa je, da saj je po eni strani prav, da študiraš, kar te veseli, je pa to daleč od tega, da boš v sedanjem svetu, sedanjih časih, lahko brez problema preživel s tem, da boš počel, kar si želiš – kar te veseli.

Kriza je velika. Osebno pa imam še vedno prepričanje, da če ti mladim v prostem času nudiš kvalitetne aktivnosti, tudi kvalitetno zabavo, sploh pa neformalno učenje v obliki kvalitetnih delavnic, predavanj, izobraževanj ipd. (kar izvajamo v MC-ju), imajo mladi več možnosti za osebnostni razvoj, rast. Bolj kot je neka civilizacija kulturna, bolj ji tudi gospodarstvo steče, to je dejstvo.

Drugače pa vidim, da si v Ajdovščini mladi pomagajo sami, da se poizkušajo samozaposliti, bodisi z raznimi športnimi aktivnostmi, ki jih vodijo, z umetniškimi ali raznimi start-up podjetji. In to je pohvalno, to me veseli in v Mladinskem centru in hotelu Ajdovščina bomo mladim vedno stali ob strani ter jim po svojih močeh pomagali.

Pogovora ne moreva zaključiti tako pesimistično, zato mi povej, kakšne smernice imate postavljene za naprej.

Ideje so padle na plano in so dobre. Moja želja in ideja, ki sta se izkazali za dobri, sta bili tudi, da MC dela vsak mesec ali pa je soorganizator tedensko močnih dogodkov. Na primer: v oktobru smo organizirali Teden štirinožnega prijatelja. Novembra je tradicionalni Festival Hiše mladih, pa Miklavževanje in Prihod dedka Mraza decembra, februarja pustovanje, naslednje leto tudi zaposlitveni sejem (kjer bo predstavitev šol, fakultet, torej poklicev in podjetji v naši regiji). Potem je filmski festival, aprila je lutkovni festival (skupaj z OŠ Šturje), maja je MC teden mode, junija želimo narediti športne igre mladinskih centrov in klubov študentov, avgusta KAŠ-ev letni vrt, septembra Štrudlfest, ki ga organizira KUD Javorov hudič, MC pa je partner … Želim si, da bi ljudje vedeli:  "Aha, maj, sedaj je v Hiši mladih teden mode" ali "Sedaj smo v avgustu, to pomeni KAŠ-ev letni vrt." Torej, da v mesecu, v katerem si, veš, kaj v Hiši mladih poteka.

Hvala za pogovor!

Hvala tebi in vabljeni v Hišo mladih.