Nutrije so rastlinojede živali in človeku niso nevarne. Gre za prijazne glodalce, ki se hitro prilagodijo različnim pogojem. To pa ima tudi negativno plat, saj se njihovo število kar hitro povečuje; v mestnih središčih sploh nimajo naravnih sovražnikov. Ker so pri nas prisotne že dolga desetletja, so postale del našega okolja, četudi izvirajo iz Južne Amerike. V te kraje so jih zanesli z množično vzrejo zaradi trgovine s krznom, ko pa je le-ta začela usihati, so jih iz vzrejališč – ta so bila tudi v Istri – spustili v naravo.

Če se večina ljudi ob pogledu na te živalce z lepim krznom razneženi, pa kmetje in vrtičkarji tega veselja ne delijo. Nutrije obožujejo zelenjavo, zato njihova prisotnost ob vodotokih povzroča škodo na pridelkih; nutrije naj bi s svojimi dolgimi rovi ogrožale tudi vodotoke. V zadnjem času smo tako ponovno priča pravi gonji proti tem živalim, ki so jih nekateri začeli preganjati kot 'urbane škodljivce', pri čemer ocen škode, ki naj bi jih nutrije dejansko povzročale, ni. Za razliko od podgan ne živijo v kanalizacijah ali na smetiščih, zato je nevarnost prenosljivih bolezni za človeka minimalna. Nekatere bolj kot drugo moti tudi podgani podoben videz nutrij. Se torej mora te živali pobijati tudi iz 'estetskih razlogov', ker posameznike moti njihov dolgi rep? 

Čeprav podatkov o številu nutrij dejansko ni, pa to za ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni razlog, da ne bi izdalo za območje Ljubljanskega barja že septembra lani nalog za odstranitev nutrij iz njihovega naravnega okolja; ukrep izvajajo ob ministrstvu lovske družine.

Da bi ublažili zgražanje javnosti, so to podkrepili z navedbami o različnih boleznih, ki naj bi jih nutrije prenašale in glistah, četudi ni zabeležen v Sloveniji niti en prenos teh bolezni z nutrij na človeka, domače živali in živino in četudi je v Sloveniji populacija po pričevanju veterinarjev nutrij zdrava in ne predstavlja tveganja za prenos bolezni. Še več: prav to, da slovenske nutrije nimajo zaznanih bolezni, naj bi bil razlog za njihovo iztrebljanje, kajti brez bolezni se njihovo število ne bi moglo zmanjšati po naravni poti. Da bi prišli na želeno število, pa bo ukrep 'odstranitve' trajal več let.

Kako je s prisotnostjo nutrij v slovenski Istri in ali se v  večjem številu sprehajajo po Kopru, smo vprašali pristojne; prav tako nas je zanimalo, ali je predviden kakšen ukrep njihovega odstranjevanja po ljubljanskem zgledu, o čemer bi morala biti širša javnost obveščena. Ali so torej pasti za nutrije že pripravljene? Odgovore bomo objavili takoj po prejetju.

Medtem pa se nadaljujejo protesti ljubiteljev živali. Na spletu je zaokrožila peticija proti pobijanju nutrij, ki jo je podpisalo že prek 16 tisoč ljudi, ki menijo, da je potrebno z nutrijami sobivati in najti druge načine za omejitev njihovega števila, na primer s sterilizacijo in kastracijo – torej podobno, kot je država dosegla zmanjševanje števila nekaterih drugih vrst.

Podporo nutrijam je izrazila tudi Tina Gaber, ki jo nekateri imenujejo kar prva dama Slovenije. Hranjenje nutrij sicer ni dovoljeno, vendar je kljub temu objavila posnetek, iz katerega je razvidno, da se tudi Gabrova težko upre temu, da jim ne bi dala kakšnega priboljška. Ali bo s svojim osebnim zgledom naklonjenosti tem živalcam prepričala tudi predsednika vlade Roberta Goloba, da bo posegel v predviden ukrep, zaenkrat ni znano.

Kaj pa o tem menite vi? Je iztrebljanje nutrij upravičeno in bi podprli tak ukrep tudi v slovenski Istri ali pa menite, da je potrebno najti druge načine za omejevanje njihovega števila? Vabimo vas k sodelovanju v spodnji anketi.