Libris želi ostati knjigarna z dušo, ki zna prisluhniti besedi in s knjigami oskrbeti vse, ki jih imajo radi oziroma jih pri svojem delu ali strokovnem izpopolnjevanju potrebujejo. Tako ponujajo številne knjige tudi za študente, saj se povezujejo z vsemi visokošolskimi ustanovami in s Primorsko univerzo. Obenem se že vrsto let ukvarja s knjigotrško in založniško dejavnostjo ki posega tudi na področje ohranjanja nesnovne kulturne dediščine istrskega prostora.

Z založniškimi projekti (Šavrinka, Padna, Marezige in številne narečjeslovne knjige dialektologinje dr. Suzane Todorović) in Librisovimi poletnimi narečnimi večeri, knjigarna bogati kulturno krajino območja LAS Istre. S projektom Istralekt (sofinanciran prek ESKPR) pa so poskrbeli tudi za medgeneracijsko sodelovanje. Librisovi poletni narečni večeri so prireditve s katerimi opozarjajo na pestrost slovenskih narečij in hkrati na narečne raznolikosti Slovenske Istre. Z njimi sistematično opozarjajo na pomen narečij – ustvarjanje v narečnem jeziku in raziskovanje narečnih posebnosti.

So edine tovrstne prireditve v Sloveniji, ki ustvarjanja v narečnem jeziku ne promovirajo zgolj preko ljubiteljskega udejstvovanja, temveč skušajo narečno književnost, dramatiko in poezijo tudi strokovno utemeljiti, jo z različnimi glasbenimi in literarnimi ustvarjalci predstaviti javnosti in poudariti njen pomen v slovenski književnosti. Njihov namen je tudi spodbuditi osveščenost za primaren stik z jezikom, torej za narečja in prispevati h gojenju pozitivnejšega odnosa do korenin. Dejstvo je namreč, da lokalno identiteto oziroma prvo identiteto vsekakor da naravnemu govorcu katerega koli jezika predvsem narečje, knjižni jezik nato doda le še neko širšo, narodno identiteto.

Pri ljudeh želijo ohraniti zanimanje za narečje in preprečiti ignoranco narečij kot naravnih sistemskih protipolov normiranemu knjižnemu jeziku. Narečje je namreč živ organizem, ki ima pravico do spreminjana in se mu zaradi tega ne sme pripisati odmiranja. Želijo odpraviti napačna prepričanja, da narečja izginjajo, da niso primerna za zahtevnejša besedila, da so jezik neurbanega okolja, da so njeni nosilci neizobraženi oz. manj izobraženi prebivalci. Čeprav so gospodarska družba, s temi prireditvami in knjižnimi izdajami posegajo na področje javnega interesa, s prodajo knjig pa tudi zagotavljajo ekonomsko preživetje. Z dejavnostjo se namreč uspešno ukvarjajo že 30 let.