Kot smo pisali aprila, so se kompasne meduze letos že pojavile tudi v izolski marini, kjer jih je opazil pozoren obiskovalec. Kot nam je takrat povedal dr. Martin Vodopivec z Morske biološke postaje Piran, je kompasna meduza sicer avtohtona vrsta v severnem Jadranu, njen večji pojav pa je lahko posledica naravnih nihanj v populaciji. Meduze so po njegovih besedah zelo odzivne na okoljske spremembe, kar pomeni, da se lahko njihovo število hitro poveča. To vrsto pa v zadnjem času pogosteje opažajo v Tržaškem zalivu. 

Vse klobučnjaške meduze imajo ožigalke, zato se dotikanje ne priporoča. V primeru stika je treba odstraniti morebitne ostanke lovk in sprati z morsko vodo – nikakor ne sladko – vodo. V primeru alergične reakcije pa je nujna zdravniška pomoč. So pa po besedah Vodopivca ožigi te vrste običajno neprijetni, a hujše posledice so redke.

Kompasne meduze (Chrysaora hysoscella) zlahka prepoznamo po vzorcu na klobuku v obliki radialnih črt. Premer klobuka doseže tudi 40 centimetrov, lovke celo en meter.

V slovenskem morju so po Vodopivčevih besedah sicer v zadnjem času opažene tudi druge želatinozne vrste, kot so uhati klobučnjak, morsko kolesce, morski klobuk in salpe. Gre za vrste, ki so v tem okolju prisotne že dlje časa in so naravni del morskega ekosistema.