Direktor Pokrajinskega muzeja Koper in gostitelj pogovora Luka Jurij je priznal, da jih je epidemija doletela dobro pripravljene, saj so že v prejšnjih letih veliko delali na digitalizaciji. "Že nekaj let smo dostopni na daljavo – obiskovalci lahko na spletu obiščejo naš virtualni muzej, ki se lahko pohvali z zelo dobrim obiskom. Obiskalo ga je med 15 in 30 tisoč muzejeljubcev. Problem je, da lahko prek spleta kulturno dediščino predstaviš le delno. Splet ne more nadomestiti realne izkušnje," pravi Juri.

Luka Juri

Tudi direktor Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper David Runco je zadovoljen z virtualnim obiskom knjižnice, predvsem pa z velikim porastom novih članov. "Število novih vpisov je preseglo naša pričakovanja. V prvih dneh marca smo dobili 67 novih članov, nato pa je število naraslo na več kot tisoč. Pridobili smo nove uporabnike iz 23 različnih držav, med drugim tudi iz Argentine," je povedal. S ponedeljkom bodo odprli nov oddelek – Oddelek za mlade bralce, pričakujejo pa, da bodo prve uporabnike v prostorih knjižnice lahko sprejeli konec maja oziroma v začetku junija.

David Runco in Mojca Vojska

Z delom so nadaljevali tudi v Znanstveno-raziskovalnem središču (ZRS) Koper. Uspeli so pridobiti celo nove projekte, kot je projekt Horizont, naredili nekaj raziskav, preučevali, kako so se v tem času spremenile življenjske navade, izdali knjižico z nasveti za gibanje ... So pa po drugi strani morali nekatere projekte tudi odpovedati – spomnimo se samo Pomladnih pogovorov, ki so jih načrtovali skupaj z Gledališčem Koper. "Z manj ljudmi in praktično brez financ smo naredili ogromno. A to ne more in ne sme biti vzorec. Potrebujemo finačno injekcijo, pomoč," je izpostavil direktor ZRS Koper Rado Pišot.

V Gledališču Koper so morali odpovedati vse predstave in svoje delo preseliti na splet, "čeprav je to popolnoma neprimerna oblika našega dela", je priznala direktorica Katja Pegan. Učne ure za šolarje in dijake so po njenih besedah požele veliko uspeha, učitelji so zanje v času pouka na daljavo izredno hvaležni. A so se v koprskem gledališču zdaj znašli v hudi stiski in veliki zagati, saj še nimajo navodil in protokolov, kako naj potekajo vaje.

Katja Pegan

Gledališča se bodo v kratkem sicer odprla, a kako naj vanje ponovno privabijo ljudi? "Nekateri se virusa izredno bojijo, prisotnost strahu bo velika. Kaj to pomeni za naše gledališče, ki je življenjsko odvisno od lastnega dohodka?" se sprašuje Peganova, ki si hkrati želi, da bi čim prej dobili tudi protokole za prireditve na prostem, ki bi sprejele največ 50 oseb. Ob tem jo skrbi tudi že jesen – kaj bo z abonmaji? "Če smo do zdaj imeli šest abonmajev, jih bomo po novem morali imeti 21, a z bistveno manj dohodka." Kot ugotavlja Peganova, bodo gledališča potrebovala ogromno pomoči ljudi, hkrati pa bodo gledališča postala "izredno draga zadeva".

Z odpovedjo prireditev se je moral na hitro soočiti tudi Center mladih Koper. Sicer so se tudi oni nemudoma prilagodili in vsebine preselili na splet, "a to ni dolgoročna rešitev", opozarja Direktorica Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper Mojca Vojska. Pričakuje, da bodo podobni ukrepi, kot naj bi pričeli veljati za restavracije – da si gostje lahko snamejo maske – veljali tudi na področju kulture, saj bi to zelo olajšalo okrevanje. Ob tem je poudarila velik doprinos kulture in posledično druženja k psihičnemu zdravju. Hkrati je izpostavila, da država pozablja na kulturne izvajalce, ki so bili takoj pripravljeni delati brezplačno, a se bodo kmalu znašli v finančni stiski.

Rado Pišot in Nada Čibej

Direktorica Pokrajinskega arhiva Koper Nada Čibej, sicer tudi predsedujoča kolegiju, meni, da se je javnost "pričela nagibati k zastonjkarstvu kulture. Poteza kulturnih institucij, da so vsebine preselile na splet, je na ravni prostovoljstva, ni pa to model, ki lahko ostane," je prepričana. "Kultura seveda sme na splet, saj splet predvsem mladino prevzame bolj kot karkoli drugega. A ne smemo pozabiti na socialni stik. Če želimo ohranjati javno zdravje, je socialni stik izredno pomemben, kultura pa je pri tem glavni dejavnik," je dejala.

Kot gost se je novinarske konference udeležil tudi Dejan Mehmedovič iz Galerije Insula. "Zelo smiselno bi bilo, če bi bil ta kolegij regijski, ne le občinski." Pogovor se je ob tej temi dotaknil tudi vprašanja pokrajin. "Glede na to, da je le vprašanje časa, kdaj bodo pokrajine, je zelo pametno, da pogledamo meje pokrajin in se povežemo z zavodi teh pokrajin," meni Peganova.

Dejan Mehmedovič

Po pogovoru so zbrani odprli še skupno razstavo ob koprski veduti z naslovom Koper, mesto kulture in znanosti.