Prenovljena uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda prinaša posodobljen seznam kopalnih voda, med katerimi zaradi neizpolnjevanja kriterijev ni več kopalnih območij Debeli rtič, Salinera – Pacug in Simonov zaliv - Strunjan. Ukinitev statusa kopalnega območja pomeni, da država ne bo več spremljala stanja kakovosti vode na teh območjih. Kaj o tem menijo obalne občine in kaj se za kopalce spreminja?
KOPANJE NA LASTNO ODGOVORNOST: Nekatera kopalna območja ostajajo brez monitoringa kakovosti vode
Piran
Ministrstvo za naravne vire in prostor je pripravilo predlog prenovljene uredbe o upravljanju kakovosti kopalnih voda, ki prinaša posodobljen seznam kopalnih voda. Zaradi neizpolnjevanja kriterijev za ugotavljanje kopalnih voda je predlagana ukinitev nekaterih kopalnih območij, med njimi so Debeli rtič, Salinera – Pacug, Simonov zaliv - Strunjan.
Ministrstvo je v osnutku, objavljenem na e-demokraciji, navedlo, da pri obravanavi posameznih območij preverijo ustreznost izpolnjevanja kriterijev za pridobitev statusa kopalnih voda ter upoštevajo določbe zakona o vodah, uredbe o upravljanju kakovosti kopalnih voda in pravilnika o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda. Strokovne podlage za posamezne pobude pripravi Inštitut RS za vode.
Kot so navedli v odgovoru na naša vprašanja, Debeli rtič, Salinera – Pacug in Simonov zaliv - Strunjan ne izpolnjujejo več kriterijev. Debeli rtič ne ustreza kriteriju števila kopalcev (vsaj 300 kopalcev na dan trikrat v kopalni sezoni), gre tudi za erozijsko ogroženo območje z neprimerno dolžino in širino obale. Prav tako je na področju Salinera - Pacug ocena erozijske ogroženosti visoka, zaradi česar obstaja tveganje za varnost kopalcev. Za neprimerno je ocenjena tudi dolžina oziroma širina odseka Simonov zaliv - Strunjan zaradi visoke ocene erozijske ogroženosti, kar pomeni tudi tveganje za varnost kopalcev.
Kopanje v naravnih vodah je sicer dovoljeno povsod, razen na območjih, kjer ni izrecno prepovedano. V tistih vodah, ki so razglašene za kopalne vode, Agencija RS za okolje opravlja monitoring in preverja njihovo mikrobiološko kakovost. Agencija obenem skrbi za redno obveščanje in zgodnje opozarjanje kopalcev na morebitno mikrobiološko onesnaženje vode. Ukinitev statusa kopalnega območja torej pomeni, da država ne bo več spremljala stanja kakovosti vode na teh območjih.
Kako so se na predlagane spremembe odzvali v obalnih občinah?
Na piranski občini, kjer je predvidena ukinitev kopalnih območij Salinera – Pacug in Simonov zaliv – Strunjan, poudarjajo, da je na prvem mestu varnost kopalcev, zato ukinitev razumejo kot "razumljiv in utemeljen razlog". Kot pojasnjujejo, "naravna in zaščitena konfiguracija obale zahteva dodatno previdnost", kar se po njihovem mnenju odraža tudi v predlaganih spremembah. "V primeru območij pod klifi, kjer obstaja nevarnost padanja kamnov na obalo, je varnostni kriterij še posebej pomemben. V preteklosti smo že bili priča primerom poškodb zaradi padanja kamnov, kar poudarja potrebo po previdnosti in upoštevanju varnostnih standardov na takih območjih," opozarjajo.
Čeprav bo formalno ukinjen status nekaterih kopalnih območij, to ne pomeni, da se ljudje na teh območjih ne bodo več kopali. "Kopanje je dovoljeno povsod, kjer ni izrecno prepovedano, tako da bodo obiskovalci še vedno lahko uživali v vodi na teh lokacijah. Ukinitev statusa kopalnega območja predvsem pomeni, da se na teh mestih ne bo izvajal reden nadzor kakovosti kopalne vode in varnostni ukrepi, kot so na uradnih kopališčih," pojasnjujejo v kabinetu župana Andreja Korenike.
Tudi v ankaranski občini, kjer se ukinja kopalno območje Debeli rtič, menijo, da je na to odločitev najverjetneje vplivala ocena ogroženosti zaradi erozijskih procesov, saj gre za "naravno kopalno območje, ki je zaradi krušenja klifa nevarno, in dejstvo, da območje nima 10 metrov pasu obale". Kot še poudarjajo, občina že ves čas opozarja kopalce na nevarnost krušenja klifov in kopanje na lastno odgovornost.
"Gre za območje naravne obale Debelega rtiča, torej znotraj Krajinskega parka Debeli rtič, kjer že danes velja, da kopanje pod klifi, kjer je prisotno erozijsko delovanje (krušenje klifov), ni priporočeno oziroma je na lastno odgovornost," pojasnjujejo v kabinetu župana Gregorja Strmčnika. Kot še dodajajo, "razen same ukinitve monitoringa vode, ki vendarle pomeni neko zagotovilo varnosti voda, ta novost ne bo pomenila večjih sprememb za kopalce na območju Debelega rtiča".