Marjan Pišljar

Adriafin je 78-odstotni lastnik Vinakopra, ki upravlja s 600 hektarji prvovrstnih vinogradov. Metalka Commerce je v tekmo za Adriafin vstopila le nekaj mesecev po tem, ko je od ACH odkupila stavbo, za katero je plačala 3,5 milijona evrov in jo nato za pet milijonov prodala Savi Re. Podjetje je s preprodajo zaslužilo 1,5 milijona evrov. Posel pa je z mesta predsednika uprave Save odnesel Zvonka Ivanušiča.

Za Adriafin naj bi v Istrabenzu prejeli tri ponudbe. Poleg Metalke Commerce se za nakup zanimata še Marjetica Koper in Vinska Klet Goriška Brda. Predkupno pravico za nakup Istrabenzovega polovičnega deleža ima Luka Koper, ki je polovična lastnica Adriafina. Spomladi je Slovenski državni holding (SDH), takrat pod vodstvom Marka Jazbeca, pozval Luko naj Adriafinov delež proda skupaj z Istrabenzom.

V Kopru so to možnost zavrnili. Istočasno se je v Luki začela zaostrovati napetost, ki je privedla do odstopa Jazbeca. Kmetijski minister Dejan Židan je takrat prodajo Vinakopra ocenil kot izrazito neodgovorno in nevarno za Primorje. Pred časom se je za Vinakoper zanimalo več tujih vlagateljev, a so se umaknili, saj jim polovični delež ne zagotavlja odločilnega vpliva v družbi.

Govorice, da gre za poskus špekulativnega nakupa, so vse glasnejše

Prav nepremičnine bi lahko bile glavni razlog za zanimanje Metalke Commerce za Vinakoper. Večina zemljišč, ki jih obdeluje Vinakoper je sicer v lasti državnega sklada za razvoj kmetijskih zemljišč. V lasti Adriafina pa so nepremičnine v Kopru in Izoli, poslovna stavba v Kopru, ki jo za 5.700 evrov mesečno oddajajo v najem Zavodu za zaposlovanje, ter zazidljiva zemljišča v Ankaranu, Bivju, Bertokih in Vanganelu.

Domačini iz Rovtarskih Žibrš, hribovske vasice nad Logatcem, kjer domuje Pišljar, so za spletni portal Siol povedali, da ima njihov sovaščan izreden nos za posel. Pišljarjevi naj bi se sicer ukvarjali z ekološkim kmetovanjem. Nos za posel naj bi imel že v mladosti, saj naj bi se v zadnjih letih pred propadom Jugoslavije ukvarjal z menjalništvom. Leta 1990 naj bi s soprogo odprla podjetje Les in začela trgovati z največjim slovenskim naravnim bogastvom.

Kdo je v resnici Marjan Pišljar?

Pišljarja se omenja tudi v poslih z propadlim mariborskim poslovnim sistemom Dadas oziroma njegovim pokojnim direktorjem Davorinom Sadarjem. Leta 1996, še pred propadom Dadasa, naj bi Pišljar Sadarju posodil 62.000 evrov. Kasneje naj bi si denar povrnil s prodajo Dadasovih delnic.

Leta 2007 so pri reviji Manager družbo Les ocenili na osem milijonov evrov, Pišljarja pa uvrstili na 75. mesto na lestvici najbogatejših Slovencev.

Leta 2011 je v javnosti odmevala izterjava dolga od Jureta Jankovića, ki je ob dveh milijonih evrov glavnice dobil milijon evrov obresti. Pišljar naj bi dobil nazaj večino denarja, kdo je poravnal Jankovićev dolg ni znano.

Pišljar naj bi sodeloval z družino Janković že veliko let prej, preko Electe. Zoran Janković in Pišljar naj bi, po poročanju Siola, poslovala še v času, ko je Janković vodil Mercator. Nekaj mesecev zatem, ko je bil Janković izvoljen leta 2006 za župana, naj bi Mestna občina Ljubljana na območju Litostroja dovolila gradnjo 200 stanovanj. Pišljar naj bi to zemljišče kupil iz stečajne mase za 30.000 evrov in ga prodal Gradbenemu podjetju Grosuplje (GPG). Čez nekaj let je stečajni upravitelj GPG postavil izklicno ceno za to zemljišče 3,8 milijona evrov.

Prevzemnih ambicij v Savi Re ne skriva družba iz Rovinja Adris Grup. V Rovinju je vrsto let imelo sedež tudi eno od Pišljarjevih podjetij, ki je poštni nabiralnik pred kratkim preselilo v Knin. Tudi v nadzornem svetu Metalke Commerce sedi človek iz Rovinja, Daniel Pauletić, ki naj bi mu na Hrvaškem sodili zaradi domnevno nezakonite posesti orožja.

Pišljar naj bi v zadnjih letih veliko gradil in prodajal, kupoval nepremičnine in delnice. Nekaj časa je bil solastnik Gozdnega gospodarstva Bled in Rimskih term.

Leta 2010 je Finančna uprava (FURS) na njegovem premoženju vpisala začasno prepoved prodaje in obremenitve.

Od hercegovskega poslovneža Milana Lučića naj bi prevzel nepremičninsko podjetje Simplum z zemljiščem v Zagrebu, ki ga je z osmimi milijoni evrov financirala Nova KBM. Lučić naj bi se pozneje znašel v preiskavi v Avstriji, v zadevi Hypo.

V Sarajevu naj bi izgubil okrog 700.000 evrov v nepremičninskem projektu, pri katerem je sodeloval Esed Radeljaš, poznejši minister za gospodarstvo kantonalne vlade. Pišljarja naj bi kot partner nasledil Alija Delimustafić, nekdanji notranji minister v vladi BiH, ki je bil leta 2014 aretiran zaradi domnevnih povezav z organiziranim kriminalom.