Po besedah predsednice Združenja splošnih knjižnic Vesne Horžen je rdeča nit letošnjega Tedna splošnih knjižnic "zelo preprosta, pa neizmerno pomembna. To je branje". "Čas, v katerem živimo, je pokazal, kako zelo pomembno je brati: zato, da smo pismeni in se učimo, da smo sočutni in spoštljivi, da znamo razmišljati in izraziti svoje misli, da krajšamo čas našim bližnjim in sebi, da spoznavamo svetove, ki jih ne bi nikoli obiskali in ljudi, ki jih nikoli ne bi srečali. Branje je pomembno zaradi vsega naštetega, predvsem pa zato, da ostanemo ljudje," so njene besede navedli v sporočilu za javnost. 

Teden splošnih knjižnic se bo v petek zaključil z Dnevom splošnih knjižnic, ko bodo tudi podelili nagrade Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte, ki na poseben in inovativen način zbližujejo knjige in bralce. Nagrajence in njihove projekte, ki jih je komisija izbrala med petnajstimi prijavami, bodo na ta dan podrobneje predstavili na dogodku, objavljenem na spletni strani www.knjiznice.si.

V Sloveniji deluje 58 splošnih knjižnic, ki svoje storitve ponujajo tako v obliki osebnega pristopa kot tudi preko različnih digitalnih platform, kot so video vsebine, izobraževanja in predavanja po spletu. Kot so zapisali v združenju, imajo splošne knjižnice pomembno vlogo v življenju vseh članov družbe, da razvijajo lastne sposobnosti pri branju, pismenosti, ustvarjalnosti, uporabi sodobnih tehnologij, iskanju informacij in virov v strokovni literaturi, učenju in pridobivanju znanja, spoznavajo različne avtorje in leposlovna dela ter pridobivajo dodatna znanja o aktualnih temah v družbi.

Številne knjižnične zbirke so v knjižnicah namenjene določenim ciljnim skupinam, tudi ranljivim skupinam, kot so starejši, slepi in slabovidni ter vsem tistim, ki jim je zaradi različnih razlogov dostop do knjižničnih storitev otežen oziroma jim branje predstavlja težavo ali pa preprosto ne najdejo časa za branje. Ti lahko izbirajo med pestro ponudbo zvočnih knjig, ki so preko knjižnic v elektronski obliki brezplačno dostopne v aplikaciji Audibook ali pa kot zgoščenke v prostorih vseh splošnih knjižnic.

Tudi v času epidemije se splošne knjižnice trudijo za čim večjo dostopnost gradiva. Prisotne so v 274 krajih po Sloveniji ter s 13 bibliobusi na več kot 700 postajališčih dostopajo do svojih članov, še piše v sporočilu za javnost.

Kakšne so bralne navade Primorcev? 

V luči Tedna splošnih knjižnic so nas na uredništvu Regionala zanimale bralne navade Primorcev, zato smo na koprsko, izolsko in piransko knjižnico naslovili nekaj novinarskih vprašanj. 

Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper 

Iz koprske knjižnice odgovarjajo, da bralci najraje oz. največkrat posegajo po leposlovnih delih, predvsem si izposojajo knjige, ki jih berejo v svojem prostem času: "Vsekakor večkrat posegajo po knjigah znanih in kvalitetnih avtorjev, tistih, ki imajo dobro promocijo in/ali renome. Takoj za leposlovjem sledi strokovno gradivo s področja zdravja in osebne rasti." Tudi v izolski knjižnici bralci najpogosteje posežejo po leposlovju, zanemarljiva pa ni niti izposoja strokovnih knjig. V Piranu ugotavljajo, da člani njihove knjižnice na splošno najraje posegajo po družbenih in kriminalnih romanih, še posebej slovenskih avtorjev, pa tudi po biografijah. Šoloobvezni otroci poleg knjig za domače branje in bralno značko radi berejo stripe. Za najmlajše imajo na voljo bogato zbirko kartonk in slikanic ter didaktičnih igrač, starši pa si zanje radi izposodijo tudi DVD-je.

Obalnim knjižicam je skupno, da jih najpogosteje obiskujejo ženske, predvsem srednjih ali zrelih let, ter šoloobvezni otroci. 

Lani največkrat izposojena slovenska knjiga je bil roman Belo se pere na devetdeset 

V lanskem letu so si bralci koprske knjižnice med slovenskimi avtorji največkrat izposodili knjigo Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset, ta je bila največkrat izposojena tudi med bralci v izolski knjižnici. Tesno za petami sta bili med koprskimi bralci Dolina rož in Jezero Tadeja Goloba. Ob bok pa se jim je postavila tudi Mojca Širok s svojo Pogodbo. Med tujimi avtorji je daleč najbolj brana Elena Ferrante s svojim Neapeljskim cikljem, lani sta po izposoji izstopali knjigi O izgubljeni deklici: zrela leta in O tistih, ki lažejo, in tistih, ki ostanejo: srednja leta. Med strokovnimi deli sta se največkrat izposodili Tole bo bolelo in lacebo ste vi.

Letos pa se je med bralci koprske knjižnice na prvo mesto po izposoji povzpel Tadej Golob z Virusom, drugo in tretje mesto si delita Jezero in Dolina rož. Kurji pastir Ferija Lainščka jim je takoj za petami. Veliko zanimanja je vzbudila tudi knjiga Rac: biografski roman o življenju Radka Poliča. Še vedno pa ostaja med tujimi avtorji najbolj brana Elena Ferrante. Takoj za njo pa je članom koprske knjižnice šel v slast Murakamijev Norveški gozd.

Tudi v piranski knjižnici so v letošnjem letu največkrat med deli slovenskih avtorjev izposodili Golobov Virus, med tujimi pa tako lani kot letos Brino Brihto avtorice Sally Rippin. Lani je bila med slovenskimi knjigami najbolj zaželena Belo se pere na 90.

Izolski bralci so lani med tujimi avtorji prisegali na večne klasike, največkrat izposojena tuja knjiga je bila namreč Zločin in kazen, ruskega pisatelja F. M. Dostojevskega. Letos največkrat izposojena slovenska knjiga v izolski knjižnici je delo pisateljice Erice Johnson Debeljak: Devica, kraljica, vdova, prasica. Tuje najbolj priljubljeno čtivo pa je bil roman Raztrgajmo nebo, avtorja P. Giordana.

Kako pogosto pa si Primorci izposojajo knjigo o kamasutri?

Med drugim nas je zanimalo tudi, kolikokrat so si primorski bralci v lanskem in letošnjem letu izposodili knjigov o kamasutri. Na to vprašanje so nam odgovorili le v piranski knjižnici, kjer pa te knjige ne letos ne lani niso izposodili niti enkrat. 

V Mestni knjižnici Piran nizko izposojo - kakšno leto tudi brez izposoje - beležijo še pri "knjigah ozko usmerjenih strok, ki jih kot splošno izobraževalna knjižnica umeščamo v svojo zbirko v skladu s pravili stroke". 

Filmi in serije posneti po knjigah so odlična promocija le-teh

"Opažamo, da je pojavljanje filmov in serij, posnetih po knjigah, odlična promocija za branje le-teh. V času, ko so na TV ekranih predvajali filme in serije, se je zanimanje za Genialno prijateljico, Golobovo in Demšarjevo trilogijo močno povečalo in nemalokrat so nam bralci razodeli svoje primerjave med gledanim in branim. Morda je to tudi razlog, zakaj se je povečalo zanimanje za branje kriminalnih romanov, ki so v zadnjih letih postali kvalitetna dela, kljub temu da so nekoč morda veljali za bolj trivialno literaturo," pravijo v koprski knjižnici.

Tudi v piranski knjižnici sta najbolj aktualni slovenski seriji posneti po romanih Tadeja Goloba in Avgusta Demšarja, v Izoli pa ugotavljajo, da so knjige, po katerih so posnete serije in filmi, običajno uspešnice že pred upodobitvijo na filmskem platnu. 

Knjižnice 'živijo' epidemiji navkljub, povpraševanje po e-knjigah večje za 400 odstotkov 

Epidemiji navkljub so bralci ostali zvesti knjigam, odgovarjajo v knjižnicah: "V času epidemije so nam bralci ostali zvesti in berejo ne glede na pogoje." Je pa v tem času dodatno poraslo zanimanje za elektronske knjige. "Pred epidemijo je narasla izposoja e-knjig v poletnem času, predvsem tisti bralci, ki so odšli na daljši dopust, so raje izbrali to možnost, kot pa da so s sabo vzeli poln kovček knjig," razlagajo v koprski knjižnici, kjer se je lani izposoja e-knjig potrojila. Trend naraščanja izposoje elektronskih knjig pa opažajo tudi v izolski knjižnici, kjer je ta porasla za 400 odstotkov.

Nasprotno pa 'navala' na e-knjige niso opazili v Piranu. Njihova izposoja sicer narašča, a počasi, "njihov delež je na ravni celotne izposoje izredno nizek", pojasnjujejo. Tudi pri izposoji navadnih knjig na letni ravni niso zaznali izrazitih sprememb v primerjavi s preteklimi tremi leti.

Vse tri obalne knjižnice se v danih razmerah trudijo, da tistim, ki k njim ne morejo, nudijo druge oblike dostopa do gradiva. V Kopru in Izoli so v ta namen razširili virtualno knjižnico, v izolski knjižnici celo vzpostavili način izposoje preko okenca in po pošti, bralcem pa so omogočili še brezplačen spletni vpis, preko katerega so lahko dostopali do elektronskih in zvočnih knjig. Da bi povišali branje prek elektronskih naprav, v piranski knjižnici omogočajo tudi izposojo bralnikov.

Pod okriljem projekta 'Primorci beremo' smo lani prebrali 7.148 slovenskih knjig 

Vse tri knjižnice se trudijo bralce še dodatno vzpodbuditi k branju z različnimi zanimivimi dogodki in projekti, denimo sodelujejo v že 15 let obstoječem projektu Primorci beremo. "V letu 2021 je skupaj 1001 bralcev prebralo skupaj 7.148 knjig slovenskih avtorjev," so v izolski knjižnici navedli nekaj statističnih podatkov. Prebranih knjig je bilo 32 odstotkov več kot preteklo leto, in sicer 1.748. Bralci so lahko izbirali med 86 naslovi knjig, od tega 75 proznih knjig in 11 pesniških zbirk. Od leta 2007 do 2021 je 12.905 sodelujočih bralcev prebralo skupaj 99.339 knjig slovenskih avtorjev.

V Piranu so izpostavili programa Rovka Črkolovka in Rastem s knjigo, v okviru koprske knjižnice pa deluje tudi bralni klub Berivka. V Izoli k branju vzpodbujajo na predavanjih in srečanjih s pisatelji. "Pa tudi s pogovori o literaturi in ustvarjalcih, na delavnicah, bibliopedagoških urah, z urami pravljic, igralnimi urami s knjigo, z vrtcem in šolo na obisku, knjižnimi ugankami, pogovori o knjigah, razstavami knjig, bralnimi pravljičnimi kovčki, priporočilnimi seznami, premičnimi zbirkami, bralnim klubom, z brezplačno storitvijo knjiga na dom, za bralce, ki zaradi bolezni, starosti ali invalidnosti ne morejo v knjižnico," pojasnjujejo.

Tudi v piranski knjižnici organizirajo tematske knjižne razstave za odrasle in otroke, najmlajše pa skušajo v knjižnico privabiti tudi z bogatim igralnim kotičkom, kjer so jim na voljo didaktične igrače, zanje organizirajo pravljične urice, v različnih projektih sodelujejo z lokalnimi vrtci in šolami.

Ne le v Izoli, gradivo na dom dostavijo ranljivejšim skupinam tudi v Kopru, obeležujejo pomembnejše kulturne praznike, izpostavljajo novo gradivo, posebne zbirke, bralcem priporočamo naslove in jih spodbujajo, naj posegajo tudi po drugih žanrih in avtorjih, ki jih niso vajeni.

Za branje v knjižnicah navdušujejo tudi najmlajše.

Brezplačen vpis za nove člane in odpis dolgov v izolski knjižnici, zanimivo dogajanje v Kopru 

V tednu, ko praznujemo splošne knjižnice, so v koprski knjižnici za uporabnike pripravili zanimiv dogodek. V sredo, 17. novembra, ob 19. uri v avli knjižnice namreč gostijo Emila Zonto, ki bo v družbi glasbenih prijateljev predstavil svoje življenje in utrip istrskih krajev. Poleg tega pa bo od 16. novembra dalje na ogled tudi razstava, ki v koprsko knjižnico pride iz Narodne in študijske knjižnice v Trstu – Oh, ti stereotipi! V očeh drugega – slovenski pisatelji govorijo o Italijanih in obratno.

"V trenutnih razmerah prireditev ne bomo organizirali," pravijo v izolski knjižnici, bodo pa ob Dnevu splošnih knjižnic vsem novim članom omogočili brezplačen vpis in odpis dolgov.

Brezplačni vpis, tudi prek spleta, vsem novim članom bodo 20. novembra omogočili tudi v Piranu. "Pripravili smo priložnostne razstave na temo knjig, knjižnic in branja ter razstavo ob 700. letnici Dantejeve smrti. Načrtovani večer z Markom Pavliho, v okviru zaključka Primorci beremo, smo žal morali prestaviti zaradi trenutnih epidemioloških razmer," so sporočili iz Mestne knjižnice Piran.