"Takrat je bilo okuženih z Borelio burgdorferi okoli 30 odstotkov klopov, kar je bila precej visoka okuženost. Lani smo raziskovali okuženost na Slavniku, recimo, kjer je bila okuženost manjša, okoli tri odstotke," razlaga Vladimir Ivović, izredni profesor UP Famnit.

V Sloveniji vsako leto zabeležimo med 5.000 in 7.000 prijavljenih primerov okužb z borelijo, a predvidevajo, da je vsaj še enkrat toliko neprijavljenih primerov.

"Za boreliozo je pomembno, da smo pozorni na simptome. Simptomi so ponavadi lahko takoj, nekaj tednov po vbodu klopa ali pa nekaj let po vbodu. Da smo pozorni na glavobol, slabost, zmanjšanje telesne teže, simptomi so različni," opisuje Ivović. Predvsem je treba biti pozoren na rdečo liso okrog mesta vboda klopa.

"Zaščitimo se tako, da če vemo, kje se bodo klopi več pojavljali, se tem območjem preventivno izogibamo. Seveda ob tem, da imamo svetla oblačila, dolge rokave, dolge hlače, vedno uporabimo tudi repelente. In ko pridemo nazaj, se temeljito pregledamo," dodaja Ivović. Če pride do vboda, je pomembno klopa odstraniti s pinceto v celoti.

"V tem primeru je najbolje klopa mehansko čim prej odstraniti, tako da tudi za njega povzročimo najmanjši možen stres, ker v tem primeru seveda tudi on najbolj ali pa najmanj reagira, s tem da bi povzročil še večji prenos potencialnih patogenov na nas," pravi Jure Jugovic, izredni profesor UP Famnit. Klopi so okuženi z bakterijami, ki niso nevarne samo za ljudi, ampak tudi za domače živali. Zato je pomembno zaščititi tudi njih.

Univerza na Primorskem je v sodelovanju z ljubljanskim Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo izvedla monitoring klopov in analizo patogenov, ki jih prenašajo ter povzročajo borelijo in klopni meningoencefalitis. Ker je Slovenija gozdnata dežela, je klopov pri nas veliko, letos dvakrat več kot lani. Pri nas poznamo 16 različnih vrst klopov, najpogostejši je gozdni klop.