Zaradi epidemioloških razmer bodo glasbeniki in glasbenice igrali v skupinah, praznovanju godb pa se bodo pridružila tudi gasilska društva. Ta bodo s svojimi vozili krožila po domačih krajih in predvajala koračnice, ki so jih za to priložnost posnele lokalne godbe, ali pa bodo predvajali posnetek koračnic Pihalnega orkestra Litostroj.

Za budnico je značilno, da potuje po svojem kraju in doseže čim večje število ljudi. Pri budnici v živo bo sodelovalo preko sto godb iz vse Slovenije, razdeljenih na manjše instrumentalne skupine, vsaka pa bo igrala na petnajstih različnih lokacijah v svojem kraju. 

Prvi takti budnic bodo zadoneli med 4. in 6. uro zjutraj, godba pa se bo glasno razlegala vse do 10. ali 11. ure dopoldan.

"Izjemno smo veseli, da bomo lahko prvomajsko budnico, ki smo jo lani, ko je bila zaradi epidemije covid-19 po več kot sto letih prekinjena njena tradicija in so jo predvajali samo preko radijskih in TV sprejemnikov ter družbenih omrežij, letos ponovno doživeli v živo.

Zvok slovenskih godb in koračnic se bo tako zopet širil med blokovskimi naselji in vzdolž vaških ulic, prebivalci bodo odpirali okna in z aplavzom pozdravljali godbenike ter si končno izmenjali osebne pozdrave – tako s sosedi kot z godbeniki. Verjamemo, da bo taka obeležitev prvomajske budnice v letu 2021 nekaj posebnega ter bo v spominu vseh ostala kot glas, ki v naše vsakdanje življenje zopet prinaša kulturo ter nas duhovno bogati," pravi Daniel Leskovic, producent za instrumentalno glasbo JSKD.

Prvomajsko budnico organizirata Zveza slovenskih godb in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti skupaj z Gasilsko zvezo Slovenije. Pihalni orkester Litostroj je posnel pet koračnic – Pokljuško koračnico, Budnico, Koračnico Zlatorog in Planinsko koračnico Vinka Štrucla in Tra-ta-ta Bojana Adamiča, ki so na voljo gasilskim društvom, da jih bodo predvajala na svoji vožnji v prvomajskem jutru. V živo pa bodo godbeniki in godbenice igrali tri skladbe, in sicer Slovenci Draga Lorbka, Židano marelo Vinka Štrucla in Tra-ta-ta Bojana Adamiča.

Bodo prvomajske budnice zadonele tudi na Obali in Krasu?

Izolski pihalni orkester se bodo letos združil z gasilci. Budnice ne bodo izvajali v živo, bo pa njihove posnetke predvajal gasilski kombi, ki se bo vozil po Izoli.

Izvedbo v živo pa načrtujejo v Pihalnem orkestru Divača in Pihalnem orkestru Sežana, a se morajo pred dokončno odločitvijo o izvedbi še uskladiti.

Pihalni orkester Koper prvomajske budnice ne bo izvajal. Bodo pa zaigrali glasbeniki Pihalnega orkestra Piran, in sicer ob 7.00 v Luciji, ob 8.00 v Portorožu in ob 9.00 v Piranu. 

Na praznik dela bodo aktivno tudi v Pihalnem orkestru Sveti Anton, ki bodo budnico zaigrali predvidoma v desetih krajih. Podrobnosti sicer še usklajujejo, z igranjem pa naj bi v skupinah po deset članov pričeli ob 6.00 v Svetem Antonu in nadaljevali v Pobegih, v Kopru pri domu upokojencev in nato še pri Taverni. Zaigrali naj bi tudi v Škofijah, Hrvatinih, Dekanih ter na Ospu, v Gračišču in v Belvedurju. 

Najstarejša godba na svetu ravno v Sloveniji

Zgodovina godbeništva v Sloveniji je izjemna, saj je Idrijska godba s skoraj 350 leti nepretrganega delovanja uradno priznana kot najstarejša na svetu. Sledijo ji še 250-letna vaška godba iz Prvačine in Frajhamska godba ter številne druge, ki se lahko pohvalijo z več kot 100 leti delovanja.

Godbena glasba je igrala pomembno narodnobuditeljsko in kulturno vlogo ter je bila vselej izredno priljubljena. Ljudje so zmeraj, kadar je igrala godba, odpirali okna ali hiteli ven gledat in poslušat. Posebna pozornost je vselej veljala budnici, ki so jo številne godbe po Sloveniji še ob mraku delavskega praznika, 1. maja, po svojih krajih izpeljale s pozdravnim igranjem koračnic.