Zaposleno v enem izmed portoroških lokalov, ki je sicer onkološka bolnica z diagnozo raka na pljučih, je med delom začelo močno stiskati v prsih, "naenkrat je dobila solzne oči, povedala nam je, da ima zelo grozne bolečine". Kot je še povedal naš sogovornik, je omenjena zaposlena na vitaminskih terapijah za raka.

Zaradi njenega bolezenskega stanja in izjemno slabega počutja so ob 12.20 v paniki in strahu poklicali reševalce in jim pojasnili, za kakšno situacijo gre. V klicnem centru so jim ob prvem klicu rekli, da bodo prišli "kar se da hitro". Po dobrih desetih minutah so reševalno službo poklicali ponovno, tokrat nekoliko bistrejše glave, da bi ponovno pojasnili, za kako resno situacijo gre. A odziv na drugi strani jih je šokiral. "Gospod na drugi strani mi je povedal, da reševalnega vozila še ni in niti še ni štartal, ker zdravnik, ki se nahaja na terenu, tega še ni odobril," pripoveduje naš sogovornik.

"Tako, kot je gospod razložil, je izpadlo, da bomo morali počakati, da bo zdravnik prišel s terena in ko bo dal odobritev, takrat bo reševalno vozilo prišlo. Vprašal sem, koliko časa bo to trajalo – ali bo to 20 minut, 40 minut ali celo eno uro –  a mi na to ni znal odgovoriti," še opisuje pogovor z dispečerskim centrom.

Zadevo so nato vzeli v svoje roke in zaposleno sami odpeljali na urgenco v izolsko bolnišnico, med vožnjo pa je po sogovornikovih besedah "večkrat padla skupaj". Obravnava v izolski bolnišnici je sicer po pričevanjih sogovornika potekala korektno.

Kdo je odgovoren?

"Kasneje sem poklical na isto telefonsko številko, dobil sem istega gospoda in ko sem vprašal, kdo je odgovoren za to, da se v tako nujnemu primeru ne pošlje rešilca, mi ni želel odgovoriti. Rekel je samo, naj napišemo pritožbo in da bo ta prišla v prave roke. Ne vem pa, kako bi lahko spisali pritožbo, glede na to, da nismo imeli ustreznih podatkov. Tudi na sodišču, če ni ustreznih dokazov, zadeva ne gre naprej," še pojasnjuje sogovornik, ki želi ostati anonimen.

"Zaskrbljujoče bolj kot to, kar se je zgodilo, je, v našem primeru se je sicer dobro izšlo, ampak to bi bila lahko nekomu mama, nona, teta, ki bi bila, če bi čakala reševalno vozilo, verjetno pokojna," pojasnjuje. Z omenjeno osebo, zaradi katere so poklicali reševalno službo, je sicer vse v redu, so pa na urgenci zaznali izjemno nizek pritisk.

"Mislim, da je problem bolj kot v reševalnem osebju, v klicnem centru. Je žalostno, da klicni center omogoča, da nekdo dobesedno umira," še dodaja sogovornik. Z vprašanji smo se že obrnili na pristojni dispečerski center. Njihove odgovore in pojasnila bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.