Na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo so nam na naše vprašanje, za kakšen pojav gre, pojasnili, da imata obe strani, ki sta svoja predvidevanja izrazili v komentarji, prav. Na dnevnem posnetku je viden pojav sluzenja, na nočnem pa pojav bioluminiscence, ki ga povzroča plankton.

"V zadnjih dneh se je v našem morju ponovilo sluzenje. V ponedeljek je bilo sluzi največ na globini okoli petih metrov, dvigovala pa se je tudi na površje, vendar ne v tolikšni meri, kot smo to lahko to poletje že opazovali. Na globini nekaj metrov pa lahko opazujemo bolj ali manj velike oblake sluzi, lahko pa so tudi v obliki zaves," je pojasnila Janja Francé, višja strokovno-raziskovalna sodelavka na Morski biološki postaji Piran.

Ob tem poudarja, da je sluzenje morja naraven pojav. Nastane zaradi delovanja fitoplanktona, ki pod določenimi pogoji velik delež proizvedene organske snovi izločijo v vodo, vendar natančni vzroki in mehanizmi nastanka še danes niso popolnoma razjasnjeni: "Občasna hiperprodukcija sluzastih makroagregatov, kot strokovno pravimo temu pojavu, v severnem Jadranu ni nič novega; prvi zapisi segajo v leto 1729, kasneje pa smo ga opazovali še velikokrat, predvsem na prelomu in 20. v 21. stoletje, pa seveda letos."

Sluzasti makroagregati so lahko najrazličnejših barv (v belih, rožnatih, rumenih in rjavih odtenkih), oblik (drobni sluzasti kosmiči, nitke, zavese, splete, oblaki, sluzaste oz. želatinaste površinske odeje) in velikosti (od nekaj milimetrov do nekaj kilometrov).

Slovensko morje se je letos julija močno sluzilo.

Sluz poleg amorfne želatinaste mase vključuje najrazličnejše žive in nežive delce, ki se nanje ujamejo: fitoplankton, zooplankton in njihove izločke, ličinke in jajca drugih živali, različne skeletne delce oz. druge ostanke rastlinskih in živalskih celic, bakterije, cvetni prah ter mineralne delce iz morskih usedlin in kopenskega izvora. Poleg vode so glavna kemična sestavina sluzi ogljikovi hidrati, zato sami po sebi niso nevarni za zdravje kopalcev. Veliko bolj negativen vpliv imajo na organizme, ki živijo pritrjeni na dnu ali na počasi premikajoče se živali, saj se ti sluzi ne morejo umakniti. Zaradi velike količine sluzi je lahko njihovo dihanje oteženo oz. onemogočeno, kar lahko privede do pogina.

"V nočnih urah lahko v sluzi, nabrani na površini, opazujemo pojav bioluminiscence. Če v sluz namreč dregnemo s palico, vanjo vržemo kamenje ali se po njen vozimo s čolnom, bomo opazili modro-vijolično svetlikanje. Pojav sproščanja svetlobe je pogost pri različnih morskih organizmih, ljudje pa ga največkrat zaznamo zaradi mikroskopsko majhnih planktonskih organizmov. Med bioluminscentne organizme spadajo predvsem vrste iz skupine dinoflagelatov, ki so pomembni predstavniki poletne fitoplanktonske združbe v Tržaškem zalivu," pa strokovnjakinja navaja razloge, ki v nočnem času pripeljejo do svetlikanja.

Pojav bioluminiscence.

Visoke temperature za morske organizme predstavljajo stresno situacijo

Zanimalo nas je tudi, kakšno je zadnje stanje morja. V odgovoru so najprej izpostavili visoke temperature, tako v površinskem vodnem sloju, predvsem pa v sloju pri dnu. Oceanografska boja Vida je včeraj na globini dveh metrov in pol izmerila temperaturo morja 28,5 ° C, pri dnu na globini 23 metrov pa 21,5 ° C. "Samo v zadnjem tednu je temperatura pri dnu narasla za stopinjo in pol. Visoke temperature morja nedvomno vplivajo na morske organizme," je povedala.

"Neposreden vpliv temperature se odraža v povečani aktivnosti mikroorganizmov, tako fitoplanktona, bakterij, arhej in virusov. Za višje organizme, predvsem pa za hladnoljubne organizme, ki tudi naseljujejo Tržaški zaliv, pomeni visoka temperatura nedvomno stresno situacijo. Zaradi stresa pa je organizem manj odporen in se denimo, težje spopada z različnimi boleznimi. Visoke temperature lahko na življenje v morju vplivajo tudi posredno, zaradi močno razslojenega vodnega stolpca in vpliva na kroženje vodnih mas. Topnost plinov oziroma raztapljanje kisika iz atmosfere se z višanjem temperature naglo zmanjšuje. Ob dolgotrajnem stabilnem vremenu z dokaj šibkimi vetrovi je vnos kisika preko gladine znatno manjši, hkrati pa zaradi razslojenosti vodnega stolpca kisik iz površinskih slojev ne more preiti skozi močno gostotno bariero v pridnene sloje. Ker organizmi pri morskem dnu obstoječi kisik porabljajo, se njegova koncentracija niža. Ko je koncentracija kisika nižja od dva ml/l, pojavu pravimo hipoksija, se pojavijo vedenjske spremembe pridnenih organizmov, nadaljnje zniževanje koncentracije kisika pa privede do popolnega pomanjkanja in pogina pritrjenih organizmov," je še obrazložila.