To dejstvo po mnenju koprskega župana Aleša Bržana predstavlja srečno okoliščino, saj smo v fazi, ko še obstajata zgodovinski spomin in spoštovanje med obema entitetama ter se ljudje, vključno z zaposlenimi v Luki Koper, zavedajo, da so del skupnega prostora. "To moramo negovati," je na omizju, ki je potekalo ob zaključku dvodnevne mednarodne konference na temo svobodne plovbe in prostih pristanišč na Jadranu, dodal župan.

Občina kot upravljavec in skrbnik prostora mora po njegovem skrbeti, da nagib pristanišča k "osvajanju prostora" ne bo prevelik. Kot je še ocenil Bržan, se bodo tudi zaradi pristanišča v tem prostoru nadaljevale migracije, verjetno tudi z drugih koncev sveta. Koper pa bo pri tem ostal večkulturno območje, je dodal.

Vodja področja odnosov z javnostmi v Luki Koper Sebastjan Šik je spomnil, da se je Luka v zadnjih 60 letih nenehno širila, tudi zaradi omejenega obsega obale pa je bilo na neki točki pričakovati soočenje z okoljem. Kot je priznal, iskanje sobivanja v preteklosti ni bilo vedno enostavno. V Luki sicer že zadnjih 15 let veliko sredstev vlagajo v reševanje okoljskih izzivov, hkrati pa ostajajo eno najbolj odprtih pristanišč v Evropi.

Bržan pa je opozoril še, da Luka Koper pomembno sooblikuje mesto in da bi bilo treba doseči še večje zavedanje o tem dejstvu.

Sogovorniki so opozorili še na vrsto zgodovinskih in drugih okoliščin. Loredana Panariti s tržaške univerze je tako opozorila, da so pristaniška mesta marsikje po svetu postala mesta s pristaniščem. To pomeni, da sta nastali ločeni entiteti, kar ima za posledico večjo možnost za razvoj nasprotujočih si interesov.

Raziskovalec za slovensko izseljenstvo in migracije na ZRC SAZU in predavatelj na koprski fakulteti za humanistične študije Aleksej Kalc je spomnil na dejstvo, da je bilo koprsko pristanišče, podobno kot tržaško in reško, ustanovljeno "od zgoraj" v funkciji širšega prostora. V primeru Kopra je šlo za položaj Slovenije v takratni skupni državi.

Raziskovalka Pomorskega muzeja Piran Nadja Terčon pa je opozorila, da Luke Koper in samega Kopra v takšnem obsegu danes ne bi bilo, če Jugoslavija po drugi svetovni vojni ne bi izgubila Trsta. Ob tem je spomnila na vse napore, ki so bili vloženi v to, da je koprsko pristanišče sploh nastalo.